Bata, Tatra in zakonca Zatopek 

Prosti čas | jan. '22

Frydek-Mistek je simpatično mesto na Moravskem.

»Ni vam treba v Prago, da bi uživali v čeških lepotah in gostoljubju,« me je prepričevala spletna znanka Petra. »Nekaj dni lahko ostanete pri meni. Sicer živim v manjšem mirnem mestu, a v okolici je obilo zanimivih krajev in možnosti za izlete v naravo.«

Jugovzhodni del Češke, kjer živi Petra, predstavlja pokrajina Moravska. Turizem je po propadu nekoč močne industrije med pomembnejšimi viri dohodkov tega območja. Toda med obiskovalci so večinoma domačini in prišleki iz sosednje Slovaške ter Poljske. Najbližja povezava iz osrednje Slovenije nas je vodila prek Dunaja in Brna. Ob prestopu meje smo zadovoljno ugotavljali, da so cene prenočišč in hrane nižje kot pri nas in k sreči še zdaleč ne dosegajo tistih v Pragi. Naj samo omenim, da je angleščina še vedno slabo razširjena zunaj glavnih turističnih središč. K sreči je češčina toliko podobna slovenščini, da se je za silo mogoče sporazumevati kar v slovanskih jezikih. Tudi ob prihodu v mestece Frydek-Mistek smo bili prijetno presenečeni. Tako kot mnoga češka mesta ima privlačno mestno središče. Pravzaprav kar dva, saj kraj z okoli 60.000 prebivalci sestavljata nekoč samostojni srednjeveški mesti. Stari mestni središči ločuje reka Ostravice, katere bregovi so že dolgo pozidani in med seboj povezani z mostovi. Nad reko se dviguje mogočen gotski grad. A bolj kot grajske muzejske zbirke nas je očaral glavni mestni trg, obdan z arkadnimi hodniki, pod katerimi se stiskajo gostinski lokali in simpatične trgovinice. Okoliška rodovitna pokrajina je znana po vinogradih in prav tu pridelajo večino čeških vin. Seveda imajo tudi svojo pivovarno. Ljubitelji lokalnih specialitet vsekakor pridejo na svoj račun. Velja pokusiti odlične kozje in ovčje sire, ki jih pridelujejo na okoliških planinah. Za posladek pa vedno pride prav skutna pita s slivovo marmelado, ki je naprodaj v marsikateri kavarni. 

Pravljične hiše na smučišču

Graščina v mestu Frydek je lepo ohranjena.

V okolici je še več podobno privlačnih mest, ki so mnogo manjša, a jih je prijetno raziskovati. Ta konec Češke zaznamuje pogorje Beskydy, njegov najvišji vrh Lysa hora je visok le 1322 metrov. A zime so tod radodarne s snegom in na gozdnatih pobočjih je urejenih več manjših smučarskih središč. Eno izmed najbolj znanih se razprostira pod sedlom Pustevny. Tu so pred nekaj več kot šestdesetimi leti postavili eno prvih sedežnic na svetu. Danes je to seveda sodobna smučarska naprava in obratuje tudi poleti. Takrat skrajša pot izletnikom, ki se želijo povzpeti na sedlo iz zaselka Raztok. Na vrh je mogoče priti v dobri uri, toda pot je kar strma, zato mnogi ljudje moči raje prihranijo za hojo po položnejših razglednih poteh v okolici kopastih vrhov. Na Pustevny se je mogoče pripeljati tudi z avtomobilom po cesti, ki je speljana s slovaške strani. To ob padcu nekdanjih mej ne predstavlja posebnih zapletov, razen seveda ob poslabšanju epidemioloških razmer zaradi novega koronavirusa.

Razgledna travnata pobočja so bila priljubljena izletniška točka že ob koncu 19. stoletja. Sedlo je dobilo ime po puščavnikih, ki so živeli tu do leta 1874. Dve desetletji kasneje je slovaški arhitekt in etnograf Dušan Jurkovič na jasi zgradil več lesenih hiš, ki so videti kot iz pravljične dežele. Zgledoval se je po kmečkem gradbeništvu in je za osnovni material uporabil predvsem les. Prepustil se je domišljiji in uporabil številne elemente takratnih arhitekturnih trendov. Stavbe je popestril z barvitimi poslikavami, ki so jih naredile tako posebne. V dveh hišah (Memenka in Libušin) je bil urejen hotel z restavracijo. Leta 1995 so ju skupaj s še nekaterimi okoliškimi stavbami razglasili za narodni spomenik in jih tako rešili pred propadanjem zaradi slabega vzdrževanja. Hiše so zgledno obnovili, tako je v restavraciji prav prijetno podoživljati davno pretekle čase, ko so se med poslikanimi stenami zbirali takratni imenitneži.

Sedlo predstavlja izhodišče za obisk okoliških vrhov. Eden izmed najbolj priljubljenih je romarski vrh Radhošt (1129 m) s kapelo, posvečeno Cirilu in Metodu. Ob poti vzbuja pozornost velikanski kip starodavnega božanstva Radegast, po katerem si je nadela ime lokalna pivovarna. Gozdne poti so večinoma položne, nad njimi se navdušujejo tudi gorski kolesarji, pozimi pa v okolici urejajo proge za tek na smučeh.

Od čevljev do luksuznih avtomobilov

V tovarni Tatra so nekoč izdelovali najsodobnejše avtomobile.

Moravska je bila nekoč znana po številnih uspešnih podjetjih. V mestu Zlin stoji svetovno znana tovarna čevljev Bata. Leta 1894 jo je ustanovil Tomaš Bata (1876–1923). Bil je eden prvih, ki se je zavzemal za socialno varnost delavcev. Gradil je delavska naselja ter skrbel za osnovne potrebe družin. V istem obdobju je nastala še ena svetovno znana tovarna – Tatra. Tovarna avtomobilov v mestu Koprivnice je sprva proizvajala lokomotive in vagone, leta 1897 pa so naredili prvi avtomobil v srednji Evropi. Med obema svetovnima vojnama je postala Tatra sinonim za napredne in luksuzne avtomobile, ki so bili prepoznavni po aerodinamičnih oblikah. Celo sloviti Volkswagnov hrošč naj bi bil narejen po vzoru enega izmed Tatrinih avtomobilov (T97). Tovarna deluje še danes, vendar izdelujejo le tovornjake. In njihova vozila so bila že večkrat med zmagovalci relija Pariz–Dakar. O uspešnem delu tovarne priča tehniški muzej v središču Koprivnic. V njem so številni originalni avtomobili. Del muzeja pa je posvečen najslavnejšemu meščanu Emilu Zatopku in njegovi ženi Dani. Legendarni svetovni rekorder in olimpijski zmagovalec v tekih na dolge proge je bil na višku kariere v petdesetih letih preteklega stoletja. Dana pa je v metu kopja osvojila več zlatih medalj na največjih prvenstvih.

V pogorju Pustevny je vredno obiskati pravljične lesene hiše.

Mesto Koprivnice je eno bolj dolgočasnih čeških mest. Zato pa je mesto Olomouc, oddaljeno dobro uro vožnje, toliko prijetnejše. Univerzitetno, kulturno in gospodarsko središče ima zelo atraktivno staro mestno središče, ki priča o tem, da je bilo mesto z okoli sto tisoč prebivalci nekoč prestolnica Moravske. Poleg številnih zgodovinskih zgradb in katedrale je nekaj posebnega baročno kužno znamenje iz 18. stoletja, visoko 35 metrov. V neposredni bližini mestnega središča je več lepo urejenih parkov. V začetku 19. stoletja so uredili kostanjev drevored s cvetličnimi zasaditvami ter ga poimenovali po habsburškem nadškofu Rudolfu. Drevored je danes del največjega mestnega parka, poimenovanega po češkem skladatelju Bedřichu Smetani. Na robu parka stoji razstaviščni prostor Flora. V njem organizirajo številne dogodke, med katerimi je najodmevnejša najstarejša mednarodna cvetlična razstava na Češkem – Flora Olomouc. Običajno jo pripravijo v začetku oktobra. Nedaleč stran so postavljeni rastlinjaki. Najstarejši je iz leta 1930 in je visok 75 metrov, v njem uspeva okoli 50 različnih vrst palm. Nekaj prostora je namenjeno še živalim od rib, dvoživk pa do kajmanov. V enem izmed rastlinjakov je mogoče občudovati kar 700 različnih vrst kaktusov. V tropskem rastlinjaku se razraščajo orhideje, bromelije, lijane, subtropskega pa zaznamujejo agrumi in sredozemsko rastlinje.

Besedilo in fotografije: Igor Fabjan


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media