Prihodnost z manj odpadki

Prosti čas | jan. '22

Organizacije, ki se zavzemajo za okolju in ljudem prijazno modo so ob dnevu rabljenih oblačilih pozvale k pametni potrošnji oblačil s hodečo razstavo.

V času, ko postaja pogled na zelene površine v mestih že pravo razkošje, je razmišljanje o trajnostnih rešitvah v korist bivalnemu okolju še kako na mestu. Smernice, kako čim manj onesnaževati okolje, se ne vežejo le na porabo fosilnih goriv v prometu in na individualne kurilne naprave, pač pa tudi na življenjske navade. Trditev, da je manj več, ni le obrabljen slogan v poskusu zajezitve potrošništva, je tudi zrcalo našega odnosa do okolja.

V Sloveniji že vrsto let potekajo pobude strateško usmerjenih občin za zmanjševanje količine odpadkov v lokalnih gospodinjstvih kot tudi rešitve za ponovno uporabo materialov in recikliranje. Razmišljanje, podprto z močnimi argumenti ekološko usmerjenih proizvajalcev hrane, obutve in oblačil ter društev in organizacij, k sreči že rojeva sadove. Spodbude za premišljen odnos do odpadkov v gospodinjstvih in širšem okolju so se udejanjile z nameščanjem zabojnikov za ločevanje odpadkov tudi na mnogih javnih mestih (parki, sprehajalne poti) in prireditvah. Vsekakor pa s tem še nismo naredili dovolj, kajti poiskati moramo rešitve za ponovno uporabo materialov in recikliranje. 

Ni vseeno, kaj oblečemo

Za okolje nekaj dobrega naredimo že tako, da se v trgovino odpravimo s svojo embalažo in nakupovalnim seznamom, ne kupujemo brezglavo in smotrno izbiramo kakovostna oblačila, svetuje Katja Sreš, predstavnica društva Ekologi brez meja. Kot pojasnjuje, se premalo zavedamo pasti, ki nam jih z zapovedmi mode in hitre potrošnje nastavlja tekstilna industrija. Ta je takoj za naftno ena največjih onesnaževalk; kar 20 odstotkov odpadnih voda in deset odstotkov emisij toplogrednih plinov nastane zaradi tekstila. Skrb vzbujajoč je že podatek, da se pri izdelavi ene bombažne majice porabi kar 2200 litrov vode, proizvodnja oblačil pa se še naprej povečuje.

Raziskava, ki so jo v okviru projekta Obleka naredi človeka izvedli Ekologi brez meja, društvo Focus in Pravična trgovina 3MUHE, je pokazala, da je slovenski prebivalec leta 2019 v povprečju zavrgel 12,3 kilograma oblačil. To nas uvršča celo nad evropsko povprečje. V vsej Evropski uniji pa na leto zavržemo več kot 14 milijonov ton oblačil.

Organski bombaž

Kot pojasnjuje Katja Sreš, se je proizvodnja oblačil v letih med 2000 in 2014 kar podvojila in v zadnjih letih kupujemo za približno 60 odstotkov več oblačil, kot smo jih prej. Pri tem pa je najbolj žalostno, da oblačila zaradi slabe kakovosti, tudi ko jih zavržemo, v dobršni meri niso več uporabna za ponovno predelavo in končajo v večjih sortirnih centrih po Evropi in žal tudi v sežigalnicah.

Katja Sreš je prepričana, da je najboljši recept povsem preprost, in sicer: kupi manj, izmenjaj, kupi iz druge roke, kupi kakovostno. Tako se bomo tudi izognili vprašanju, kam z oblačili, ki presenetljivo hitro razpadejo. V vsakem primeru je nakup kakovostnejših oblačil na daljši rok ugodnejši od nakupa vedno novih in poceni stvari. Te nas namreč ne zadovoljijo, hitro jih moramo zavreči, zamenjati ali popraviti. Na koncu potrošimo več in neprimerno bolj škodujemo okolju, kot če bi bili že pri izbiri smotrnejši.

Zelo pohvalno je, da daje ustvarjanje z zbiranjem lokalnih odpadnih materialov oblikovalcem trajnostnih proizvodov vse večji navdih. Paradigma, da se zavrženi materiali vnovič uporabijo in nadgradijo v nove unikatne izdelke, je glavno sporočilo krožnega gospodarstva. Tudi pri nas spodbujamo prakse ponovne uporabe, vsekakor pa so potrebne nadaljnje sistemske spremembe, kot so finančne spodbude, davčne olajšave in podobni ukrepi. Eden največjih izzivov celotne Evropske unije je razvoj tehnologij za reciklažo tekstila in seveda spreminjanje potrošniške miselnosti. Leta 2025 bo postalo obvezno ločeno zbiranje tekstilnih odpadkov – lahko pa se ga lotimo že ta trenutek.

Zgledi vlečejo

Trajnostni pristopi v ponudbi različnih proizvodov v našem vsakdanu so vse številčnejši in vedno bolj prepričljivi. Katja Sreš pri tem še posebej omeni prvo slovensko »zero waste« trgovino Rifuzl v ljubljanski Šiški in brezembalažni prodajni avtomat Bert na ljubljanski tržnici. Na rinfuznih točkah se denimo dobi vse od naravnih stenskih barv do začimb in kave. Poln idej in vsestranski je kolektiv Smetumet, ki ponuja unikatne in slogovno dovršene torbe, nahrbtnike in druge pripomočke iz odpadnih materialov.

V pogledu oblačilne kulture je navdihujoča oblikovalka in rokodelka ter profesorica likovne umetnosti Maja Modrijan iz Pivke, ki predstavlja trajnostno blagovno znamko Destilator. Recikliranju se posveča že dvajset let; izdeluje čevlje iz starih hlač, denarnice iz reklamnih panojev, gumbe iz etiket oblačil itn. Mlada modna oblikovalka Vita Ivičič iz Bele krajine izdeluje trajnostna oblačila iz avtohtonega belokranjskega lana, ki ima v naši deželi dolgo tradicijo. Njena močna želja je obuditi proizvodnjo lanenega platna.

Katja Sreš pri nakupu oblačil svetuje obisk trgovin oblačil iz druge roke (Gvant, 2nd chance, Moje tvoje, Textile house itn.), ki so kakovostna in zdrava, ker so iz njih že izprane kemikalije. Prav tako priporoča spremljanje portala Manj je več, kjer so objavljeni dogodki o izmenjavi oblačil in zemljevid šivilj, trgovin z oblačili iz druge roke ter centrov ponovne uporabe.

Oblačila iz druge roke

Ker je najučinkovitejši način zmanjšanja odpadkov podaljšanje življenjskega cikla oblačil, sodelujoči v projektu Obleka naredi človeka spodbujajo potrošnike k modi, prijazni okolju in ljudem. Tako jih ob dnevu v rabljenih oblačilih (23. aprila) pozivajo, da si nadenejo rabljena oblačila, kupljena iz druge roke, izmenjana ali podedovana. Ob lanskem dnevu brez nakupov (27. novembra) pa so na ljubljanskih ulicah pripravili hodečo razstavo stylingov rabljenih oblačil, ki so jih prispevale podpornice projekta.

Prodajaln, ki prodajajo lepo ohranjena oblačila, lahko pa tudi obutev in modne dodatke iz druge roke, je vedno več tudi pri nas. Najdete jih pod imeni, ki skoraj obvezno vsebujejo tuji izraz »second hand«Tako so trgovine Textile House Second Hand v Ljubljani, Celju in Mariboru, kjer je vedno bolj priljubljena tudi Dile second hand shop. V Domžalah je Naša trgovin’ca društva Verjamem vate. V ljubljanskem nakupovalnem središču sta dve trgovini z oblačili iz druge roke: Gvant 2nd Hand in Moja tvoja omara. V ljubljanski trgovini 2ND CHANCE odkupujejo in prodajajo oblačila prestižnih blagovnih znamk, najti je mogoče tudi manjše butike, kjer prodajajo kakovostna oblačila vintage. Tudi Humana, ki rabljena oblačila sicer zbira v 465 zabojnikih v 63 občinah, je pred kratkim odprla dve prodajalni, in sicer v Ljubljani in Domžalah. Uradno se imenujeta Secondhand & Vintage trgovine. Izmenjevalnica pa se imenuje prostovoljski projekt Območnega združenja Rdečega križa Ljubljana, ki deluje že nekaj let. Udeleženci prinesejo trajne prehranske izdelke, izdelke za higieno ali čistila, ki jih izmenjajo za rabljena oblačila ali predmete. Izmenjava poteka v prostorih na Tržaški cesti 132 vsak tretji petek v mesecu med 16. in 19. uro, v Hostlu Tresor na Čopovi ulici pa vsak prvi četrtek v mesecu med 16. in 20. uro. A. Ž.

Veronika Sorokin, fotografiji: splet in oblekanaredicloveka.si


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media