O bičarjih in žbrincah
Društvo upokojencev Kostanjevica na Krasu je septembra lani v Opatjem selu gostilo tretjo rokodelsko razstavo PZDU severne Primorske. Rokodelci si prizadevajo ohranjati bogato kulturno dediščino, ki je ljudem na Krasu nekoč dajala kruh.
Boj za preživetje ni bil enostaven, a vztrajni in iznajdljivi ljudje so izkoristili tisto, kar jim je ponujala narava, in to dobro unovčili. Kamen in les sta bila na dosegu rok in sta ustvarjalcem takrat in danes ponujala paleto uporabnih idej. V Opatjem selu so nekdaj iz avtohtonega drevesa koprivovca, po domače koprivca, izdelovali biče. Pred prvo svetovno vojno je bil to dober posel, saj so biče prodajali po vsej Avstriji. Konjsko vprego so zamenjali traktorji, a se rokodelci še vedno trudijo, da spomin na bičarstvo ne izumre. Tako so obiskovalci razstave imeli priložnost, da so si ogledali izdelavo bičev, po domače škarabacev. Postopek so v odsotnosti mojstra Janeza Zavadlava prikazali upokojenci Emil, Konrad, Venčeslav in Matevž. Pavel Frančeškin je izdeloval butarice, mojster Alojz Pangos pa je prikazal, kako se izdelujejo žbrince. Nekoč so jih zlasti ženske uporabljale za prenašanje tovora na glavi, ime tega pripomočka pa so ženske iz Opatjega sela izbrale za ime društva – Društvo žensk Žbrinca.
Društvo, ki ga vodi Erika Ferfolja Vidič, je bilo ustanovljeno leta 2011 in šteje 30 članic, med katerimi je tudi veliko mladih. Njihovo poslanstvo je seznanjenje javnosti s kulturno dediščino Krasa in širše Slovenije. Članice raziskujejo svojo preteklost, obujajo običaje, iščejo recepte za stare jedi, se učijo starih ljudskih pesmi. Vsako leto izpeljejo osrednjo prireditev, ki so jo poimenovali Opajska žetev. Med drugim so že organizirale žetev pšenice in košnjo po starem, eno leto so pripravile jedi iz ajde po starih in novejših receptih, spet drugič so se preizkusile v pobiranju oljk in pripravi jedi iz oljk. Ob 100. obletnici odhoda Opajcev v begunstvo na Češkem so članice septembra 2015 pripravile spominsko igro Opajske žene v begunstvu. Gradivo so zbirale celo leto. In nastala je zgodba o Tini Španovi – resnična zgodba o resničnih ljudeh, ki so jo pripovedovale njihove mame ali none.
Društvo organizira tudi različne delavnice, kot so izdelava svitkov, butaric iz sivke, kvačkanje, barvanje velikonočnih pisank z naravnimi materiali, izdelava okraskov, novoletnih čestitk, ustvarjanje z glino za otroke ... Krajane Opatjega sela so spodbudile, da so svojo ustvarjalnost pokazali na razstavi. Žbrince rade sodelujejo z drugimi društvi doma in v zamejstvu, z zavodom za turizem Miren Kras in pri različnih občinskih prireditvah. Za prizadevanja pri ohranjanju dediščine so lani prejele priznanje Občine Miren - Kostanjevica.
