Ko vožnja postane (pre)naporna

januar '22

»Izpit za avto imam 72 let, za motocikel pa 71 let. Pri osemdesetih letih sem moral začeti podaljševati veljavno vozniško dovoljenje, za koliko časa so mi ga podaljšali, je bilo odvisno od zdravnika medicine dela: dvakrat za dve leti, potem samo za eno leto in nato spet za dve. Prvič sem bil na zdravniški pregled pripravljen in me ni motilo, potem pa mi je postajalo čedalje bolj sitno. Lani vozniškega dovoljenja nisem več podaljšal, čeprav se počutim dobro, a zaradi sive mrene ne vidim dobro.«

Tako pripoveduje 90-letni Johan iz Ljubljane, ki pravi, da je še povsem sposoben voziti, a se je zaradi sive mrene sam odločil, da je z vožnjo opravil. Zadnja tri leta mu je bila prepovedana le nočna vožnja. Po opravkih se odpravi z mestnim avtobusom, če potrebuje prevoz, so mu na voljo družinski člani. Zatrjuje, da se je kot voznik v prometu dobro znašel. »Seveda ne tako kot včasih, a hitre ceste in avtoceste mi niso predstavljale nobenega problema.«

Odgovornost posameznega voznika

Sogovornik je eden izmed nekaj več kot 22 tisoč voznikov, starejših od 80 let, ki imajo po podatkih iz leta 2020 še veljavno vozniško dovoljenje in morajo po dopolnjenem 80. letu opravljati zdravniški pregled. To število se bo v naslednjih letih zaradi staranja prebivalstva povečevalo.

Naša zakonodaja sicer ne vsebuje posebnih starostnih omejitev, kdaj se starejši osebi vozniško dovoljenje ne podaljša več, načeloma velja, da je posameznik lahko voznik, dokler je varen voznik. Varnost vožnje namreč temelji na odgovornosti posameznika. Starostna meja, ko nekdo preide v kategorijo starejših voznikov, ni uradno določena, po policijski statistiki pa v to kategorijo spadajo vozniki z dopolnjenimi 65 leti. Seveda pa gre za zelo različno skupino voznikov, med katerimi so nekateri zelo vitalni in brez večjih težav obvladajo vozniške veščine, precej pa je takšnih, ki jim zaradi usihanja fizičnih in kognitivnih sposobnosti ali različnih bolezni vožnja avtomobila povzroča težave.

Zakon o voznikih določa, da se imetniku vozniškega dovoljenja, ki ga je prvič pridobil po letu 2013, vozniško dovoljenje po 70. letu podaljša za pet let le ob predložitvi zdravniškega potrdila, da je telesno in duševno zdrav za vožnjo motornega vozila. Za voznike, ki so vozniško dovoljenje pridobili pred januarjem 2013, pa velja do dopolnjenega 80. leta starosti, nato morajo na zdravniški pregled k zdravniku specialistu medicine dela, prometa in športa. Če zdravnik presodi, da voznik kaže znake, ki lahko negativno vplivajo na njegovo ravnanje na cesti, je obdobje podaljšanja veljavnosti lahko različno dolgo: tri, dve ali celo le eno leto. Prav tako lahko starejšega voznika doletijo še druge omejitve: prepoved nočne vožnje, prepoved vožnje po avtocesti ali dovoljenje le za vožnjo na določeni razdalji od doma. Tako je na primer 92-letniku iz okolice Vrhnike zdravnik dovolil vožnjo le v krogu petih kilometrov od doma. Vozniki lahko ob izrazitejšem poslabšanju vozniških sposobnosti ostanejo tudi brez dovoljenja. Običajno že vozniki sami čutijo, da na cesti niso več povsem suvereni, in omejitve pričakujejo, je pa za marsikatere to precejšen šok.

Voziti pomeni biti neodvisen

Marsikateri starejši voznik se zdravniškega pregleda boji, posebej velja to za voznike, ki so po lastnem mnenju še vedno v dobri vozniški kondiciji, a jih tarejo druge tegobe in bolezni, povezane s starostjo. Vlado, 81-letni sicer krepak in aktiven mož, je bil zelo presenečen, ko mu je zdravnica zaradi sladkorne bolezni in težav z očmi dovoljenje podaljšala le za eno leto. Omejitev, pravi, ga je zelo prizadela, in tega ni povedal niti prijateljem.

Na Agenciji za varstvo prometa (AVP) poudarjajo, da si želijo, da zdravstveni pregled za starejše voznike ne bi predstavljal ovire oziroma strahu, temveč bi služil predvsem temu, da se seznanijo s svojim zdravstvenim stanjem in svojimi težavami ter (ne)zmožnostmi za vožnjo. Zato skupaj z Ministrstvom za infrastrukturo, Policijo in Darsom ter Zvezo društev upokojencev Slovenije izvajajo program Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu, o čemer smo tudi v Vzajemnosti že pisali.

Mobilnost starejšim osebam pomeni svobodo, samostojnost in neodvisnost. Glede na slabo razvit javni potniški promet je imeti veljavno vozniško dovoljenje za marsikoga nuja. Posebej za ljudi v bolj odmaknjenih krajih, kjer ni javnega prevoza, starejši pa so prepuščeni dobri volji svojcev ali sosedov. Ti pa so dopoldne, ko delujejo javne ustanove od upravnih enot, bank, pošt pa vse do zdravnikov, praviloma v službi. »Od nas do Domžal je osem kilometrov, mladi gredo zjutraj od doma, javnega prevoza nimamo, kako naj uredim kakšno zadevo, ko pa so uradi praviloma odprti le dopoldne ali se zaprejo prej, preden kdo od domačih sploh pride domov,« potarna 87-letni Viktor, ki so mu letos podaljšali vozniško dovoljenje le za eno leto. Kot pravi, zanj vožnja iz vasi v dolino ne predstavlja problema, težje pa se znajde v mestu, motita ga gost promet in nestrpnost drugih udeležencev v prometu. Pred pojavom covida so se starejši sosedje med seboj več družili in nikoli ni bil problem, ko je kdo potreboval prevoz, zdaj se držijo vsak zase in tudi tovrstne pomoči ni več. Zato se boji, da mu zdravnik prihodnje leto vozniškega dovoljenja ne bo več podaljšal in bo postal povsem odvisen od tujega prevoza.

Kdaj opustiti vožnjo?

Na AVP in AMZS opozarjajo starejše voznike in njihove svojce, na katere znake naj bodo pozorni, ker sporočajo, da jim pohaja vozniška kondicija: če jih vožnja in ravnanje drugih udeležencev v prometu pogosto vznemirita, če pogosto zapeljejo čez črto ali zadenejo ob rob pločnika, ko se na avtomobilu pojavlja več prask in udrtin od trkov v ograje ali vrata, ko za vožnjo do cilja porabijo več časa, postanejo zmedeni tudi v poznanem okolju, težko sledijo prometnim znakom in spremenjeni signalizaciji. Prav tako mora zazvoniti alarm pri voznikih, ki se med vožnjo težje zberejo in jih hitro zmotijo druge stvari, pogosteje dobivajo kazni in globe za prometne prekrške, se pogosteje znajdejo v situaciji, ko bi se skoraj zgodila nesreča, napačno presojajo hitrost in oddaljenost drugih udeležencev v prometu.

Najpogostejše pomanjkljivosti, ki jih strokovnjaki in policija opažajo pri starejših voznikih, so, da pozabijo uporabljati vzvratna ogledala, pozabijo vključiti smernike ali prestaviti v višjo prestavo, pogosto se zmedejo pred nepričakovano oviro. Precejšen problem jim predstavljajo krožišča in velika sodobna križišča, marsikateri spregledajo tudi talne prometne oznake, veliko se jih slabo znajde na avtocesti, motijo jih predvsem velike hitrosti, pogosto jih zbegajo tudi izvozi in uvozi. Zaradi pešanja vida težko vozijo ponoči, zato so prepovedi vožnje starejšim ponoči pogoste. Prav tako se marsikateri izogibajo vožnji v večja mesta, kjer je koncentracija vozil velika, premiki prometa pa hitri. Sedeminsedemdesetletna Marjeta iz Ljubljane, ki zase meni, da je dobra voznica in ji avtoceste ne delajo problema, priznava, da si v mesto z avtomobilom ne upa več. »Zame je v mestu preveč sprememb, preveč enosmernih cest, preveč prometa, podzemne garaže so preslabo osvetljene. V center grem samo še z javnim prevozom, do zdravnika pa s taksijem.«

Kaj svetujejo strokovnjaki starejšim voznikom, da bodo za volanom sedeli sproščeno in varno? Ohranjati je treba psihofizične sposobnosti in se zavedati svojega zdravstvenega stanja. Prav tako je treba ohranjati vozniško znanje in sposobnosti, biti seznanjen z novostmi tako v prometu kot tudi v cestni infrastrukturi, zato se je pametno udeleževati različnih usposabljanj in tečajev varne vožnje. Vozniki naj bodo dobro seznanjeni s tehničnimi pripomočki v svojem vozilu, saj jim ti olajšajo vožnjo (kamere, senzorji). Tisti, ki se ne počutijo več dovolj suvereni na cesti, naj opravijo nekaj obnovitvenih ur vožnje z inštruktorjem ali se udeležijo tečaja varne vožnje. Pred vsako daljšo vožnjo naj se na pot pripravijo, proučijo morebitne neprijetnosti ali ovire na poti (popravila cest, obvoze), na pot naj gredo pravočasno ter spočiti. Po mnenju prometnih strokovnjakov je treba za normalno vzdrževanje vozniške kondicije na leto prevoziti vsaj štiri tisoč kilometrov. 

Ne, s taksijem pa ne!

Pri precejšnjem številu starejših oseb, posebej pri moških, tudi pri takšnih, ki si glede na svoje materialno stanje tak strošek brez problemov privoščijo je opaziti zdržanost pred vožnjo s taksijem.  Prevozi do zdravstvenih storitev in različnih opravkov, kjer ni povsem jasno, koliko časa bo potrebno čakati, je za marsikaterega svojca, ki ima svoje delovne obveznosti, problem. Če k temu dodamo še kronično pomanjkanje parkirnih prostorov v mestnih središčih in oddaljenost parkirišč, postane samostojnost starejših, ki sami več ne vozijo, dodaten problem.

»Ko oče zaradi bolezni sam ni več vozil, imel pa je pogoste preglede in terapije v Ljubljani, je nastal resen problem, kdo ga bo prevažal, vsi domači smo bili v službah. Živimo namreč na obrobju Ljubljane, javni prevoz je zanj postal prenaporen zaradi prestopanja. Nekaj časa ga je vozila mama, a je postala tudi pot iz garažne hiše do ambulante zanj prenaporna. Predlagali smo taksi, pa se je oče uprl, trdil je, da je taksi za »bogataše«, čeprav mu je pokojnina takšen strošek omogočala, pa tudi svojci smo se zmenili, da bomo prevoz plačevali. Na koncu je popustil, ko mu je to svetovala tudi medicinska sestra in potem je rad povedal, kako »nobel« se pripelje pred vrata klinike in ko preglede opravi, z mamo pokličeta taksi in ju odpelje nazaj domov. Po njegovi smrti je mama prodala avto in vsem povedala, da hoče biti neodvisna in si bo s tem denarjem do smrti plačevala taksi,« pripoveduje 58-letna Marija.

Majda iz okolice Celja pa pripoveduje, da je njena mama po očetovi smrti je ostala praktično odrezana od sveta. Čeprav je imela nizko vdovsko pokojnino, se je, dokler je lahko skrbela zase, po opravkih nekajkrat na mesec vozila s taksijem. Sovaščani so se ji na začetku posmehovali, postopoma pa so se navadili, da občasno v vas zapelje taksi.  

Besedilo in fotografija: Jožica Hribar


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media