Vesti iz Zdus
Demenci prijazna točka v Zdusu
Zdus se je pridružil mreži Demenci prijaznih točk, ker želi prispevati k boljši ozaveščenosti o demenci v lokalnem okolju, k bolj vključujoči in demenci prijazni družbi. Predsednica združenja Spominčica Štefanija Lukič Zlobec je predsedniku Janezu Sušniku in podpredsednici Jožici Puhar v začetku decembra predala znak DPT, ki so ga namestili ob vhodu v Zdusove prostore.
Demenci prijazna točka je namenjena osebam z demenco, zlasti tistim v zgodnji fazi bolezni, ki so še samostojni in aktivni, njihovim svojcem in tudi drugim. Na točki lahko osebe z demenco dobijo pomoč in informacije, le-te pa imajo pomembno vlogo pri ozaveščanju, prepoznavanju znakov demence in ne nazadnje pri odločitvi za obisk zdravnika, saj je zdravljenje v začetni fazi bolezni najučinkovitejše.
Družbe naj povezujejo ljudi različnih starosti
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, mreža Age Platform Europe in Zveza društev upokojencev Slovenije so v okviru slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije novembra lani pripravili konferenco z naslovom Človekove pravice za vse starosti: Spodbujanje vseživljenjskega vidika in medgeneracijskega sodelovanja za spoprijemanje s starizmom.
Povzemamo sklepne ugotovitve.
- V politike, ki urejajo področje staranja tako na državni ravni kot tudi na ravni Evropske unije, je treba vključiti vseživljenjski vidik in pristop k staranju, ki temelji na pravicah. Izvajanje evropskega stebra socialnih pravic in vseh ukrepov, ki bodo predlagani na podlagi Zelene knjige o staranju, mora temeljiti na teh dveh pristopih. Odsotnost celovitega pristopa k staranju, ki bi temeljil na človekovih pravicah, je ključni izziv, ki bi ga morala obravnavati tudi prihodnji trio predsedujočih držav Svetu Evropske unije in Evropska komisija.
- Ob zavedanju, da je starizem zelo razširjen in družbeno sprejet predsodek ter glavni razlog za kršitve človekovih pravic starejših in mlajših oseb, je treba sprejeti učinkovite ukrepe proti starizmu ter podpirati različne dejavnosti in kampanje za ozaveščanje o njegovih negativnih posledicah.
- Ob upoštevanju dokazov o diskriminaciji na podlagi starosti in njenih posledic je treba izboljšati zakonodajo, politike in mednarodne mehanizme za varstvo človekovih pravic. Države članice naj te sklepe uporabijo kot izhodišče za nadaljnjo orientacijsko razpravo v Evropski uniji in zunaj njenih meja o tem, kako se spoprijeti s starizmom in starostno diskriminacijo.
Udeleženci so ugotovili, da je treba za reševanje navedenih izzivov okrepiti prizadevanja na ravni Evropske unije in v okviru Odprte delovne skupine OZN za staranje za pravno zavezujoče mednarodno orodje na področju človekovih pravic starejših. Evropska komisija, države članice in civilna družba morajo sodelovati in spodbujati medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost vključno z možnostmi za usposabljanje, izobraževanje in sodelovanje med mladimi in starejšimi, ki so ključne strategije za zmanjšanje starizma. Organizatorji konference pa bodo spodbudili trio predsedujočih držav Svetu Evropske unije, naj nadaljuje delo na področju politik o staranju, ki temeljijo na človekovih pravicah, vseživljenjskem vidiku, medsektorskem pristopu in priznavanju prispevka starejših v družbi.
Projekt digitalizacije
Predstavniki Zdusa smo se novembra srečali z ministrom za digitalno preobrazbo Markom Borisom Andrijaničem.
Med drugim smo govorili o t. i. digitalnem bonu, ki nam ga je že podrobneje predstavil Milan Osterc, ki kot predstavnik Zdusa deluje v skupini Mreže nevladnih organizacij za vključenost v informacijsko družbo. Ob tem ugotavljamo, da bo morda dovolj, če imamo v vsaki pokrajinski zvezi vsaj enega ambasadorja digitalizacije, delovanje pa bi organizirali morda na podoben način, kot deluje program Starejši za starejše. Minister je povedal, da se še odločajo, ali bi posameznik, ki bi se izobraževal, dobil bon za 100 ali 150 evrov. Obstaja možnost, da vsak udeleženec obdrži napravo, na kateri se uči. Seveda pa bo bon namenjen posameznim skupinam, in sicer srednješolcem in njihovi opremi, družinam z več otroki, prav tako bodo sredstva namenjali za opremo in izobraževanje ter pridobivanje digitalnih veščin učiteljev. Računajo, da naj bi projekt zajel tudi 10.000 uporabnikov v starostnih skupinah od 55 let oziroma 65 let in več. V Zdusu menimo, da starejšim ne bi smeli omogočati le »prijazne starosti«, ampak moramo dati poudarek nadaljnjemu aktivnemu življenju in medsebojni socialni povezanosti, ki pa nikakor ne more nadomestiti osebnega stika. Poudarili smo izkušnje pri izobraževanju starejših in pridobivanju digitalnih veščin ter zadovoljstvo udeležencev pri izobraževanju eden na enega ter opozorili, da se marsikje pojavlja problem sivih con in da je bila naša generacija v pretežni meri aktivna takrat, ko še ni bilo računalnikov, zato je marsikdaj izključena iz tekočega izobraževanja, ker ji je nerodno, da bi se osmešila. Predvideno je, da naj bi v letošnjem letu objavili razpis za nabavo računalniške opreme v višini 30 milijonov evrov, kar bo tudi priložnost za društva upokojencev. Ministru smo omenili, da je za Zdus izjemnega pomena e-oskrba ali oskrba na daljavo, saj smo se prijavili k projektu že leta 2017, ki zaradi pritožbe ni bil uresničen. Minister Andrijanič je obljubil, da se bo o tem pogovoril z ministrom za kohezijo Zvonkom Černačem.
Glede gluhih in naglušnih je minister povedal, da so kar velika sredstva namenjena temu, da vsi, ki potrebujejo tako podnapise kot druge pripomočke, ne bodo zapostavljeni. Pogodba z Zvezo gluhih in naglušnih Slovenije je že bila podpisana in vsebina naj bi bila uresničena do poletja 2022. Govorili smo tudi o projektu Telemedicina pri onkoloških bolnikih, ki naj bi omogočil prijaznejše, varnejše življenje in ga ne bi spremljali malodušnost, strah, nezaupanje in črnogledost.
Vera Pečnik
Jesensko zasedanje Skupščine AGE Platform Europe
Skupščina platforme AGE je na novembrskem zasedanju zaznamovala tudi 20. obletnico obstoja te mreže organizacij starejših in za starejše iz držav Evropske unije. Največ pa so govorili o programu delovanja v lanskem letu in nalogah, ki jih prenašajo v letošnje leto.
Med nalogami v okviru Evropske unije so poudarili nadaljevanje priprave in sprejem Strategije enakosti staranja 2022 do 2025 ob upoštevanju Evropske socialne listine in temeljnih pravic, odziv na Zeleno knjigo ter konferenco na temo starizma, ki je bila organizirana v Sloveniji. Drugi sklop nalog so postopki za nov model dolgotrajne oskrbe, kjer naj bi AGE prenovil svoj pristop in s partnerji izvedel potrebno kampanjo za spremembe. Tretje področje je AGE Barometer, v katerem je tudi ocena stanja v Sloveniji, s posredovanjem ugotovitev institucijam Evropske unije ter priprava posodobljenega skupnega Poročila o okrevanju po covidu-19.
V okviru Združenih narodov bo AGE nadaljeval nalogo za boj proti diskriminaciji starejših in podporo članicam za zagovarjanje priprave mednarodne konvencije za zaščito pravic starejših. Nadaljuje tudi že začete projekte, pospešeno si prizadeva za pridobivanje novega članstva in išče finančna sredstva. Osemdeset odstotkov njenega programa namreč financira Evropska komisija, preostanek mora zbrati organizacija sama.
Jožica Puhar
Natečaja za rokodelce in fotografe
Komisija za tehnično kulturo pri Zdusu razpisuje natečaja, ki se ju lahko udeležijo člani društev, včlanjenih v Zdus.
Z natečajem z naslovom Pirhi želijo med rokodelci spodbuditi domiselnost in ustvarjalnost krašenja in izdelave pirhov iz različnih materialov. Natečaj traja do 31. januarja 2022.
Drugi natečaj pa je namenjen ljubiteljem fotografije. Vabijo jih, da jim pošljejo avtorske digitalne fotografije na temo Zimske radosti do vključno 31. januarja 2022 po elektronski pošti na naslov: dijana.lukic@zdus-zveza.si s pripisom Natečaj za fotografije – Zimske radosti. Za natečaja ni prijavnine, podrobnosti preberite na spletni strani:
