Znižajte visok krvni tlak

Dobro počutje | junij '22

Rok Lokar, dr. med., specialist splošne medicine

Vsak drugi odrasli človek iz razvitega sveta, torej tudi iz Slovenije, ima previsok krvni tlak. Običajno dolga leta ne povzroča prav nobenih težav ali bolečin, a v tem času dela škodo srcu, ledvicam, možganom, očesnemu ozadju itd. Dejstvo je, da nezdravljen povišan krvni tlak veča tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, ki imajo lahko hude posledice. 

Visok krvni tlak ima vsak drugi posameznik ali posameznica, starejša od 65 let. Zato je poleg toplomera pametno imeti doma tudi merilnik krvnega tlaka in si ga občasno izmeriti. »Če je previsok, je treba k zdravniku, saj sta še posebej pri tej bolezni, ki običajno brez vseh zdravstvenih težav dela škodo v bolnikovem telesu, pomembna zgodnje odkritje in pravočasno zdravljenje,« je začel Rok Lokar, dr. med., specialist splošne medicine, s Klinike Doktor 24 v Ljubljani. »Poznamo zgornji (sistolični) krvni tlak, ki ga izmerimo takrat, ko srce iztisne kri v ožilje, in spodnji (diastolični) krvni tlak, ki ga izmerimo, ko srčna mišica počiva. Krvni tlak izrazimo v milimetrih živega srebra (mm Hg). Najbolj zdrav oziroma optimalen krvni tlak je 120/80 mm Hg. O zvišanem krvnem tlaku govorimo, kadar je enak ali višji kot 140/90 mm Hg, bodisi gre za zvišano vrednost sistoličnega bodisi diastoličnega krvnega tlaka bodisi obeh.« Glede na izmerjeno vrednost ga razdelimo v pet kategorij.« Oglejte si tabelo v okvirčku.

Sogovornik pojasni, da se krvni tlak čez dan spreminja. »Najvišje vrednosti izmerimo v zgodnjih jutranjih urah, nato počasi upada do poldneva in rahlo naraste spet v zgodnjih popoldanskih urah. Najnižji pa je ponoči. To gibanje imenujemo cirkadiani ritem.« Tlak je odvisen tudi od telesne dejavnosti in našega razpoloženja. »Zviša se, če se ukvarjamo s športom, naporno delamo, se razburimo, ustrašimo, smo napeti in podobno. Navadno je višji tudi pri zdravniku, čemur pravimo sindrom bele halje, zato ga merimo dvakrat. »Ko telesna aktivnost, razburjenje ali napor minejo, se krvni tlak spet normalizira.«

Zdravnik še poudari: »Visok krvni tlak ogroža predvsem tiste, ki so družinsko obremenjeni in/ali nezdravo živijo: hrano preveč solijo, so predebeli, se premalo gibljejo, tvegano uživajo alkohol ali so neprestano v stresu. Le redki bolniki z visokim krvnim tlakom (hipertoniki) že na začetku bolezni navajajo jutranje glavobole, predvsem v zatilju, vrtoglavice, nerazložljivo utrujenost in podobno, večina bolnikov pa zvišanega krvnega tlaka sploh ne čuti.«

Zakaj je previsok tlak nevaren?

»Povečan pritisk krvi sčasoma poškoduje notranjo steno arterije. Ta žila, ki se s svojimi razcepljenimi podaljški nadaljuje v vse organe in organske sisteme, se zato zadebeli, zatrdi in pogosto obloži še s holesterolskimi lehami. Proces imenujemo ateroskleroza. Zaradi te bolezni pa lahko kakšna žila poči, zakrvavi ali se zamaši (tromboza in embolija).

Če poči žila v možganih, je posledica možganska krvavitev (ena od oblik možganske kapi).

Če se to zgodi v srčnih (koronarnih) arterijah, v srčni mišici nastane srčna kap (miokardni infarkt).

Če se proces odvije v žilah udov, prizadeti del uda lahko odmre, ker nima dovolj kisika in hranil. Pravimo, da je nastala gangrena.

Zaradi oženja in zapore ledvičnih arterij preneha delovati ledvica ali kar obe ledvici.

Zaradi sprememb na očesni mrežnici lahko oseba oslepi.

»Jasno je torej, da so bolniki z zvišanim krvnim tlakom zaradi vsega naštetega izpostavljeni večjemu tveganju, zlasti za nastanek in zaplete srčno-žilne bolezni, v primerjavi z osebami z normalnim krvnim tlakom,« je pojasnil sogovornik.

Čim prej na zdravljenje

»Arterijske hipertenzije nikoli ne zdravimo le z zdravili, ampak skušamo vselej odpraviti nezdrav način življenja. Za vse hipertonike bi moral zdrav način življenja postati zakon.« Kaj to pomeni? »Zdrav način življenja vključuje uravnoteženo prehrano, omejitev soli pod 6 gramov na dan, normalizacijo telesne teže (indeks telesne mase pod 25 kg/m²), redno telesno dejavnost, omejitev uživanja alkohola na eno merico na dan in življenje brez cigarete,« poudari. »Če normaliziramo telesno težo, se znižata sistolični in diastolični krvni tlak za 5 do 10 mm Hg. Torej se velja potruditi!«

Škode, ki jo je napravil visok krvni tlak na srcu, ožilju, žilju možganov in ledvic, pa ni več mogoče v celoti odpraviti niti z najdoslednejšim jemanjem zdravil in upoštevanjem vseh napotkov zdravega načina življenja. Lahko pa bolezen ustavimo in preprečimo njene zaplete ... »Zdravnik poseže po zdravilu vselej, kadar celo po več mesecih opazovanja in upoštevanja navodil za zdravo življenje krvni tlak ni normalen.« Kadar je tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja večje, pa se za zdravilo odloči že prej.

Po kliničnem pregledu in tehtnem premisleku se zdravnik odloči za zdravilo, ki je po njegovem mnenju najprimernejše. Če se krvni tlak kljub zdravilu ne normalizira, bo zdravnik zdravilo zamenjal, morda pa bo predpisal dodatno drugo ali celo tretje zdravilo.

Kdaj in katero zdravilo bo zdravnik predpisal, je odvisno od višine krvnega tlaka, prizadetosti tarčnih organov, prisotnosti drugih dejavnikov tveganja ter sočasnih bolezni in tudi zdravil, ki jih bolnik že jemlje. »Z zdravljenjem skušamo doseči ciljni krvni tlak, to je pod 140/90 mm Hg, oziroma čim nižji krvni tlak, ki ga bolnik še prenaša. Ciljni krvni tlak pri sladkorni in ledvični bolezni je pod 130/80 mm Hg, ob izločanju beljakovin v urinu (proteinuriji) več kot gram na dan pa celo pod 125/75 mm Hg,« pojasni. »Sprva navadno uvedemo le eno vrsto zdravila v majhnem odmerku. Če zdravilo nima zadostnega učinka, odmerek 'titriramo', kar pomeni, da ga po nekaj tednih povečamo in/ali dodamo drugo zdravilo. Če zdravilo ni učinkovito ali ima preveč stranskih učinkov, je treba zdravilo zamenjati. Glede na višino krvnega tlaka pa bolniku lahko takoj predpišemo kombinacijo dveh zdravil.» Zdravila zoper visok krvni tlak je treba jemati vsak dan. Večinoma do konca življenja.

                    Definicija in razvrstitev krvnega tlaka (mm Hg)

razvrstitev

sistolični

 

diastolični

optimalen

< 120

in

< 80

normalen

120 – 129

in / ali

80 – 84

visoko normalen

130 – 139

in / ali

85 – 89

hipertenzija 1. stopnje

140 – 159

in / ali

90 – 99

hipertenzija 2. stopnje

160 – 179

in / ali

100 – 109

hipertenzija 3. stopnje

≥ 180

in / ali

≥ 110

izolirana sistolična hipertenzija

≥ 140

in

< 90

 Da ne bo krvni tlak previsok

  1. Nehajte kaditi.
  2. Vsaj trikrat tedensko bodite telesno dejavni vsaj pol ure.
  3. Izogibajte se mastni, preslani in presladki hrani.
  4. Pri pitju alkohola bodite zelo zmerni.
  5. Nadzorujte svoj krvni tlak, sladkor in holesterol.
  6. Zmanjšajte telesno težo, če ste pretežki.
  7. Po napornem fizičnem ali umskem delu si vzemite čas tudi za počitek.
  8. Živite umirjeno in ne razburjajte se za vsako malenkost.

Besedilo in fotografija: Neva Železnik


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media