Pogoji za pridobitev vdovske pokojnine

Dobro je vedeti | junij '22

Starostna, predčasna ali invalidska pokojnina je osebna pravica, medtem ko je vdovska pokojnina izvedena pravica iz pravice do pokojnine umrlega, katere osnovni namen je preživelemu zakoncu oziroma partnerju zagotoviti sredstva za preživljanje.

Sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji ne deluje po načelu zavarovalništva, ampak po sistemu medgeneracijske solidarnosti, to je sprotnem financiranju pokojnin, po katerem se iz prispevkov aktivnih zavarovancev plačujejo pokojnine in druge dajatve sedanjim upravičencem. Pri tem je v sistem vgrajeno tudi načelo vzajemnosti in solidarnosti, kar pomeni, da nekateri upravičenci dobijo iz sistema več, kot je bilo vplačanih prispevkov, drugi pa manj. Pravica do vdovske pokojnine je pravica za primer zavarovančeve smrti, ki se lahko prizna družinskim članom že na podlagi zelo kratke dopolnjene pokojninske dobe pokojnega, kar temelji na načelu solidarnosti. Za priznanje pravice do vdovske pokojnine morajo biti izpolnjeni splošni pogoji na strani umrlega in posebni pogoji na strani upravičencev, pri čemer so upravičenci lahko vdova oziroma vdovec, zunajzakonski partner, razvezani zakonec in partner v registrirani istospolni partnerski skupnosti.

Splošni pogoji na strani umrlega so izpolnjeni, če:

• je bil uživalec starostne, predčasne ali invalidske pokojnine,
• je bil uživalec pravic na podlagi invalidnosti,
• ni bil uživalec prej naštetih pravic, je pa izpolnil pogoje za starostno, predčasno ali invalidsko pokojnino,
• je smrt nastopila zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pri čemer dolžina pokojninske dobe ni pomembna.

Enake posledice kot smrt ima tudi pravnomočna odločba o razglasitvi za mrtvega.

Posebni pogoji za vdovo ali vdovca

Vdova oziroma vdovec pridobita pravico do vdovske pokojnine, če sta do smrti zakonca dopolnila določeno starost, in sicer v letu 2022 je ta starost 58 let. Če vdova ali vdovec do smrti v letu 2022 nista dopolnila 58 let, dopolnila pa sta 53 let, pridobita pravico do vdovske pokojnine pri starosti 58 let, do takrat pa zanju velja t. i. »čakalna doba«.

Vdova ali vdovec pridobita pravico do vdovske pokojnine, če:

• sta bila do smrti zakonca popolnoma nezmožna za delo ali sta to postala v enem letu po smrti. Popolna nezmožnost za delo pomeni nastanek I. kategorije invalidnosti, o čemer poda mnenje izvedenski organ zavoda;
• je po smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine, pa imata do njih dolžnost preživljanja. Če v tem času postaneta popolnoma nezmožna za delo, obdržita pravico do vdovske pokojnine za čas takšne nezmožnosti;
• se je vdovi rodil otrok umrlega zavarovanca ali uživalca pravic najkasneje 300 dni po njegovi smrti;

Če sta vdova ali vdovec pridobila pravico do vdovske pokojnine zaradi otrok ali popolne nezmožnosti za delo in med uživanjem te pravice dopolnita 58 let, pravico do vdovske pokojnine obdržita trajno. Če takšno pravico izgubita po dopolnjenem 53. letu in pred 58. letom, jo lahko ponovno pridobita pri starosti 58 let. Torej tudi v tem primeru zanju nastopi »čakalna doba« za ponovno pridobitev pravice do pokojnine.

Vdovska pokojnina v posebnih primerih

Zakon pozna vdovsko pokojnino ob enakih pogojih starosti oziroma prej navedenih pogojih za vdovo oziroma vdovca tudi v posebnih primerih, in sicer če:

• je bil zakon razvezan in je po sodni odločbi ali sporazumu razvezani zakonec do smrti užival pravico do preživnine. Razvezani zakonec ima lahko pravico do vdovske pokojnine tudi kot souživalec, če ima pravico do vdovske pokojnine tudi zakonec iz poznejše zakonske ali zunajzakonske zveze;
• je oseba z umrlim živela v zunajzakonski skupnosti tri leta pred smrtjo ali eno leto pred smrtjo in sta kadar koli imela skupnega otroka. Obstoj zunajzakonske skupnosti se skladno z družinskim zakonikom ugotavlja v upravnem postopku pri zavodu v postopku priznanja pravice do vdovske pokojnine, pri čemer ugotovitev o (ne)obstoju zunajzakonske skupnosti velja samo za ta postopek.

Osnova za odmero vdovske pokojnine

Osnova za odmero je odvisna od statusa umrlega, kar pomeni, da je osnova:

• pokojnina (ali sorazmerni del pokojnine po mednarodnih pogodbah), do katere je bil uživalec upravičen ob smrti,
• starostna ali invalidska pokojnina, ki bi jo imel glede na vzrok smrti zavarovanec, uživalec delne pokojnine in pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja.

Vdovska pokojnina se odmeri v višini 70 odstotkov od prej navedene osnove.

Pri izračunu je treba upoštevati tudi znesek najnižje in najvišje pokojninske osnove, in sicer v primeru, ko je dejanska pokojninska osnova pokojnega ne bi dosegla ali bi jo presegla. Od 1. maja 2021 (novela ZPIZ-2I) je osnova tudi zagotovljena pokojnina oziroma invalidska pokojnina v zagotovljenem znesku, če je smrt nastopila po 1. maju 2021. Novela ZPIZ-2M, ki se uporablja od 1. aprila 2022, določa, da so do take odmere upravičeni tudi tisti uživalci pokojnine, ki jim je bila vdovska pokojnina priznana do 30. aprila 2021. Navedeno bo zavod preračunal po uradni dolžnosti.

Če sta vdova ali vdovec upravičena do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine, poleg tega pa tudi do vdovske pokojnine, uživata pokojnino po lastni izbiri, pri čemer zavod po uradni dolžnosti izračuna, katera izbira je ugodnejša. V primeru ugotovitve, da je za vdovo ali vdovca ugodnejše izplačilo osebne, to je starostne, predčasne ali invalidske pokojnine (izračunana vdovska pokojnina je torej nižja od osebne pokojnine), se vdovi ali vdovcu poleg osebne pokojnine odmeri del vdovske pokojnine, in sicer v višini 15 odstotkov od že izračunane vdovske pokojnine, ki se je izračunala v višini 70 odstotkov od osnove. Tako določa zakon, kar pomeni, da se del vdovske pokojnine ne odmeri od celotne pokojnine umrlega ali od celotne pokojnine, ki bi šla umrlemu zavarovancu. Prav tako zakon ne omogoča uživanja dveh pokojnin hkrati, to je vdovske pokojnine in osebne pokojnine, prav tako ne omogoča uživanja vdovske in dela osebne pokojnine.

Institut dela vdovske pokojnine je zdaj v veljavi že več kot 21 let (od 1. januarja 2001), saj ga je uzakonil prejšnji zakon, to je ZPIZ-1, pri čemer je bila v prehodnem obdobju od leta 2001 do 2006 ta pravica, ki je bila za sistem nova pravica, postopno uvedena. Do 31. decembra 1999 je bila po smrti zakonca le možnost izbire med lastno in vdovsko pokojnino. Seveda pa sta lahko vdova ali vdovec, ki sta uveljavila pravico do vdovske pokojnine do 31. decembra 1999, zahtevala poleg osebne pokojnine tudi odmero dela vdovske pokojnine po ZPIZ-1.

Zakon določa tudi najvišji znesek dela vdovske pokojnine, in sicer je to 11,7 odstotka najnižje pokojninske osnove, kar v letu 2022 priznanje te pravice pomeni 119,90 evra na mesec, glede na to, da najnižja pokojninska osnova v tem letu znaša 1.024,75 evra. Zakon določa tudi, da skupno izplačilo lastne ter dela vdovske pokojnine ne sme presegati starostne pokojnine moškega, odmerjene za 40 let pokojninske dobe od najvišje pokojninske osnove, kar pomeni, da v tem letu priznanja ne sme presegati zneska 2.520,89 evra na mesec.

Pridobitev, izplačevanje in prenehanje pravice

Zahteva za priznanje pravice do vdovske ali dela vdovske pokojnine se vloži na posebnem obrazcu (po pošti, osebno na zavodu, prek spletnega obrazca). Glede na to, da ima zavod zakonsko pooblastilo za pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc (na primer sklenitev in prenehanje zakonske zveze, smrt), priloge načeloma niso potrebne. So pa potrebne za dokazovanje zunajzakonske skupnosti in ko je dokazila mogoče pridobiti le v tujini (potrdila o sklenitvi zakonske zveze v tujini, tuji mrliški listi, potrdila o živetju ipd.).

Če so izpolnjeni vsi našteti pogoji in imata vdova ali vdovec tudi pravico do osebne pokojnine, se prizna pravica do izbrane vdovske ali dela vdovske pokojnine, pri čemer se jima izbrana pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. Če ne gre za izbiro med pokojninami (vdova ali vdovec nimata svoje osebne pokojnine), se vdovska pokojnina izplača od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj, vendar najdlje od dneva smrti zavarovanca oziroma najdlje od prvega naslednjega dne po prenehanju izplačevanja starostne, predčasne ali invalidske pokojnine umrlega uživalca pokojnine.

Vdova ali vdovec lahko izgubita pravico do vdovske ali dela vdovske pokojnine z dnem, ko ne izpolnjujeta več predpisanih pogojev, na primer vdova po prenehanju šolanja otrok ni dopolnila predpisane starosti. Prav tako izgubita pravico (oziroma je niti ne pridobita), če sta sklenila novo zakonsko zvezo pred 60. letom starosti. Enako velja za vstop v zunajzakonsko skupnost ali registrirano istospolno zakonsko skupnost pred to starostjo.

Če vdova ali vdovec začneta opravljati delo ali dejavnost, ki je podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni ali zavarovalni čas, se jima vdovska pokojnina preneha izplačevati. Če prejemata osebno pokojnino in del vdovske pokojnine, se prenehata izplačevati obe dajatvi. Če vstopita v obvezno zavarovanje za krajši delovni čas od polnega ali zavarovalnega časa, se jima izplačuje sorazmerni del vdovske pokojnine (na primer v višini 50 odstotkov, če delata štiri ure dnevno ali 20 ur tedensko). Če prejemata osebno pokojnino in del vdovske pokojnine, se jima v tem primeru izplačuje sorazmerni del osebne pokojnine, medtem ko se jima del vdovske pokojnine še naprej izplačuje v celoti.

Število uživalcev narašča

Iz mesečnega statističnega pregleda izhaja, da je bilo marca 2022 skupaj 55.139 uživalcev vdovskih pokojnin ter 68.922 uživalcev dela vdovske pokojnine. Leta 2021 je bilo povprečno število uživalcev vdovskih pokojnin 54.773, dela vdovskih pokojnin pa 68.180. Iz statističnega pregleda izhaja, da se je v 15 letih število uživalcev vdovskih in tudi dela vdovskih pokojnin več kot podvojilo.

POVPREČNO ŠTEVILO UŽIVALCEV PO LETIH

Vir: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

Anamarija Tivold Plevel, fotografija: J. D.