Celiakija pri starejših
Celiakija je sistemska imunsko povzročena bolezen, ki nastane zaradi preobčutljivosti za gluten. Običajno se začne v zgodnjem otroštvu, vendar se lahko pojavi tudi kadar koli kasneje. Če je ne zdravimo, vodi v zaplete, tudi resne. Žal je v starosti pogosto neprepoznana, čeprav jo je mogoče hitro odkriti že s pregledom kapljice krvi iz prsta. V okviru evropskega projekta odkrivanja celiakije v Podonavju bodo zato do konca leta na Štajerskem testirali do tisoč starejših, njihovih bližnjih sorodnikov in bolnikov z avtoimunskimi boleznimi.
Projekt CD SKILLS – Izboljšanje obravnave celiakije v Podonavju z ozaveščanjem in izboljšanjem znanja in veščin, ki ga sofinancira Evropska unija, so v začetku poletja pri nas začeli izvajati v Mariboru (poteka še v Avstriji, Srbiji, Romuniji, Bolgariji, Moldaviji, na Češkem, Hrvaškem, Madžarskem). Kot je na predavanju v društvu TOTI DCA Maribor povedal vodja projekta doc. dr. Jernej Dolinšek, dr. med., predstojnik Klinike za pediatrijo UKC Maribor, je bolezen mogoče zanesljivo potrditi z biopsijo sluznice tankega črevesa, hitri testi pa omogočajo, da v kapljici krvi, odvzeti iz prsta, dokažejo prisotnost protiteles, značilnih za celiakijo. Ena od nalog, ki so si jih zastavili v sklopu projekta, je odkrivanje celiakije v populaciji starejših, zato presejalno testiranje še do konca leta poteka v domovih za starejše občane, dnevnih centrih, ponudijo pa ga tudi njihovim najbližjim svojcem ter bolnikom z avtoimunskimi boleznimi na ožjem območju Štajerske. Podatkov, koliko starejših ima celiakijo, namreč nimamo, v Skandinaviji pogostost v skupini ljudi nad 65. letom ocenjujejo na tri odstotke, pojasnjuje vodja projekta.
Rezultati testiranja so znani že v petih do desetih minutah. Sodelovanje je prostovoljno. Sodelujoče povprašajo o morebitnih simptomih, značilnih za celiakijo. V primeru pozitivnega rezultata hitrega testa bolnika usmerijo na nadaljnjo specialistično obravnavo in tako preprečijo razvoj hudih zapletov. Dr. Dolinšek pojasnjuje, da približno 80 odstotkom bolnikov pozno diagnosticirajo celiakijo. »Raziskave so pokazale, da so diagnostične zamude dolge, veliko bolnikov ostane tudi brez diagnoze, kar povečuje tveganje za zaplete in vodi v višjo obolevnost in umrljivost.«
Ključna je brezglutenska dieta
Celiakija nastane zaradi preobčutljivosti za gluten. Gluten je proteinski kompleks (skupek beljakovin, sestavljenih iz aminokislin), ki ga najdemo v pšenici, podobni proteini pa so tudi v piri, ječmenu in rži. Bolezen lahko prizadene kateri koli del telesa, najpogosteje pa je prizadeto tanko črevo. Edini način za zdravljenje celiakije je dosledno upoštevanje stroge brezglutenske diete; če se je bolniki ne držijo, nastanejo zapleti, ki se lahko končajo tudi z najhujšimi posledicami, opozarja dr. Dolinšek. »Bolniki s celiakijo lahko uživajo vse prehranske izdelke, ki ne vsebujejo pšenice, ječmena ali rži in njihovih izpeljank, kot sta enozrnica in pira. Pomembno je, da se držijo zelo stroge diete, ki ne vsebuje niti minimalnih količin glutena. Vsak vnos glutena namreč sproži imunsko reakcijo, kar ima lahko resne dolgoročne posledice za njihovo zdravje.«
Brezglutenski pekovski izdelki in testenine so žal dražji od običajnih. Dostopnost teh izdelkov se je na naših policah pomembno izboljšala, ponudba v restavracijah pa žal še vedno šepa in v tem pomembno zaostajamo za nekaterimi evropskimi državami, opozarja dr. Dolinšek. Celiakija se v klasični obliki kaže s prebavnimi težavami, kot so driska, hujšanje, bolečine v trebuhu, pojasnjuje zdravnik. »Vse pogostejše pa so neznačilne težave, kot so občasna napihnjenost, zaprtje, blage bolečine v trebuhu, slabokrvnost, utrujenost, bolečine v mišicah, lomljivi nohti in lasje ter številne druge, za katere ne bi pomislili, da so posledica preobčutljivosti za hrano. Pogosto bolezen dolgo časa poteka z zelo blagimi simptomi, kasneje pa se težave nenadoma pojavijo v hujši obliki in se šele takrat ugotovi, kaj je bil vzrok za dolgotrajne težave. Pri starejših bolnikih je neklasična oblika pogostejša. Pomembno je vedeti, da ni nekih pravil. Bolezen se lahko kaže z zelo različnimi znaki, zato ob najmanjšem sumu opravimo teste in celiakijo potrdimo ali ovržemo. Dovzetnejše so ženske, ki zbolevajo dvakrat pogosteje. Bolezen se pogosteje pojavi pri bolnikih, ki že imajo katero drugo avtoimunsko bolezen, na primer avtoimunske bolezni ščitnice, sladkorno bolezen tipa 1 ali pomanjkanje IgA. Zaradi genetske osnove se mnogo pogosteje pojavlja tudi pri bližnjih sorodnikih bolnika, ki ima celiakijo,« je še opozoril doc. dr. Jernej Dolinšek.
V pomoč splet in društvo
Na strani projekta CD-SKILLS https://www.interreg-danube.eu/approved-projects/cd-skills so objavljene odlične brošure za bolnike, zdravnike in gostinske delavce. Pripravili so tudi spletno učno orodje, kjer lahko vsak na enem mestu najde strokovno podprte in zanesljive informacije o celiakiji v številnih evropskih jezikih (https://celiacfacts-onlinecourses.eu/?lang=sl). Svojim članom pomaga tudi Slovensko društvo za celiakijo: organizirajo delavnice priprave brezglutenskih jedi, rehabilitacijske programe, predavanja in številne druge aktivnosti za izboljšanje življenja bolnikov s celiakijo in njihovih družin, testirajo prehranske izdelke, izdajajo publikacije.
