Izumiteljice so nekoč obravnavali kot čarovnice 

Zgodbe | september '22

Ana Hafner

Ko smo vam v poletni prilogi predstavili peterico slovenskih izumiteljev, ki so se s svojimi revolucionarnimi izumi zapisali v svetovno zgodovino, smo tudi zapisali, da pri iskanju slovenskih izumiteljic, ki bi bile znane po kakšnem svetovno uporabnem izumu, nismo bili uspešni. Pa smo šli po sledeh treh Slovenk, ki so leta 2009 na mednarodnem inovacijskem sejmu v Seulu odnesle tri odličja, in skušali izvedeti, kje so se »izgubile« slovenske izumiteljice.

»Med čarovnicami, ki jih je bilo na Kranjskem sežganih kar dolga vrsta, bi v preteklosti gotovo lahko našli tudi kakšno inovatorko, žensko, ki je bila obtožena in je ob mučenju tudi priznala, da je izumljala recimo posebne zvarke, ki čudežno zdravijo ali pa povzročajo točo ali kaj podobnega. Preprosto kmečko prebivalstvo je moralo biti vedno iznajdljivo pri svojih opravilih, zato so tudi ženske za lažje delo gotovo sestavile (izumile) še danes uporabno orodje. A ostale so anonimne, nobena se ni vpisala v zgodovino. Odkrili jih ne bomo niti v patentnih bazah, saj je bil evropski patentni sistem drugačen od na primer ameriškega, kjer je znana cela vrsta ženskih izumiteljic. V Evropi so svoje pogruntavščine nekoč patentirali le bogataši in plemstvo, v ZDA pa so patente lahko pridobile tudi ženske,« razloži doc. dr. Ana Hafner, predavateljica na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu, tudi sama inovatorka.  Znano je, da so ženske v ZDA in drugod izumile še danes široko uporabne stvari, kot so avtomobilski brisalniki, obloge za zavore, vzvratno ogledalo, centralno ogrevanje, krožno žago ali radijski sistem, ki je osnova za vse današnje brezžične tehnologije, kot sta WI-FI in Bluetooth. 

Izumiteljskih genijev je vse manj

Marinka Vovk

Sogovornica, ki je bila v Seulu nagrajena za svojo inovativno sponko za nogavice, še pove, da število patentov vsako leto narašča, število individualnih izumiteljev, ki so lastniki patentov, pa upada. Genije, kot je bil na primer Nikola Tesla, izpodrivajo raziskovalno-razvojni oddelki velikih poslovnih družb. »A ne glede na to, kdo izumlja, ali posameznik ali skupina, bo moralo biti vse več izumov nujno usmerjenih v popravljanje škode, ki smo jo naredili naravi,« še pove. »Lenoba je ključna vrlina izumiteljev,« se posmeji svojemu - bolj šaljivo kot resno – prepričanju. »Kdor je preveč priden oziroma zadovoljno delaven in se nenehno ne sprašuje, kje bi se dalo kaj poenostaviti, olajšati in izboljšati, ne bo nikoli ničesar izumil.« Ana je postala izumiteljica po naključju. Kot sodelavka Združenja slovenskih izumiteljev je sprejela vabilo kolegov iz korejskega združenja, kjer so leta 2009 v Seulu organizirali prvo razstavo ženskih izumov.

Motivacija: kaj me v življenju moti?

»Prijaviti smo morali vsaj tri izume, imeli pa smo dva, in sicer od kolegic Alenke Rovan in Marinke Vovk. Pa sem pomislila, kaj me v vsakdanjem življenju moti. Na misel mi je prišlo komplicirano zapenjanje zaponke na pasu za ženske nogavice. Sponko sem zamenjala s pritiskačem (gumb druker), pri postopku patentiranja pa ugotovila, da se je tri leta pred menoj tega že spomnila in patentirala neka Nemka. Pritiskač sem zamenjala z zaponko za zgornji del ženskih kopalk in s to 'inovacijo' dobila priznanje v Seulu. Svojega 'izuma' nisem nikoli patentirala, nihče pa ga tudi ni dal v široko potrošnjo,« še razkrije sogovornica, ki je pred kratkim vložila patent za embalažo, ki omogoča bolj higiensko uživanje tablice čokolade. Ana Hafner, ki je doktorirala prav na temo izumiteljstva, je še dodala, da večina (patentiranih) izumov nikoli ne pride do kupca, saj se je inovatorju praviloma težko prebiti do široke proizvodnje oziroma zanimanja podjetnika, katerega prvo vprašanje je seveda hiter dobiček. »Če bi obstajala podpora države, recimo taka, da bi krila del stroškov odkupa patenta od inovatorja, bi to bila verjetno večja spodbuda za podjetja, da 'vrednost' inovacije preskusijo na trgu.«

Išče rešitve, ne probleme

»Vedeti je treba, da se mora vsak, ki razmišlja odprto, inovativno, zavedati, da ga čaka najprej nasprotovanje in se šele čez čas izumu (morda) dovoli preiti v prakso,« je izkušnja tudi Marinke Vovk, doktorice bioloških znanosti, podjetnice, v Seulu dobitnice priznanja za sistem minimalizacije odpadkov oziroma krožne rabe virov.

»V Sloveniji smo imeli do leta 2006 velike težave zaradi ločevanja odpadkov, glede tega smo se uvrščali med najmanj uspešne države. Ko sem uvedla sistem zmanjševanja odloženih odpadkov, je ta inovacija povzročila celotno spremembo ločenega zbiranja odpadkov, čemur ni bil sprva nihče naklonjen. Po številnih dokazanih dobrih praksah v občinah, ki so najprej uvedle moj sistem, so sledile tudi druge in po šestih letih so ta sistem uvedle že vse slovenske občine,« pove dr. Vovk, ki se z izumiteljstvom ukvarja, odkar je v podjetništvu. Danes je kot direktorica zaposlena v »svojem izumu«, tj. Centru ponovne uporabe, je tudi vodja raziskovalne skupine in kot svetovalka skrbi za razvoj in inovativne rešitve v konzorciju podjetij. »Izziv mi je iskati rešitve in se ne ustaviti pri problemu. Vodilo sta mi reševanje težav z ustvarjalnostjo ter ohranjanje proaktivne in pozitivne miselnosti. Moje izumiteljsko delo je usmerjeno v rešitve, ki koristijo ljudem, izboljšujejo delovno okolje in vplivajo na varovanje našega planeta,« pove dr. Marinka Vovk, tudi nosilka avtorske zaščite sistema Mobilne ekološke klinike za Slovenijo in nosilka ideje razvoja socialnega podjetništva na okoljskem področju. V svojih projektih in delavnicah iz materialov in izdelkov, ki že obstajajo, naredijo nove oziroma jih usposobijo za nadaljnjo rabo. »Vsi moji izumi oziroma inovativne rešitve so v uporabi in živijo. Doslej jih nihče še ni izboljšal ali spremenil na bolje,« je zadovoljna dr. Vovk.

Knjiga brez vezave

Alenka Šubic

»Trenutno so zelo izpostavljene inovacije na področju virtualnosti in nasploh digitalizacije. Trend inoviranja je tudi na področju reciklaže, okoljevarstva, genskega inženiringa … Vse pa je ena velika trgovina, zato prave izboljšave za svet ne vidim v inovacijah samih, ampak v prebujenju in višji človekovi zavesti,« pravi tretja nagrajenka seulskega sejma leta 2009 Alenka Šubic, diplomirana oblikovalka, ki najraje oblikuje embalažo. Nagrado je dobila za inovativno oblikovano knjigo brez vezave – knjigo v škatli. »To je bila prijateljeva pesniška zbirka, ki jo je želel izdati na poseben način. Želel je obliko knjige, ki bi bralcu oziroma kupcu omogočila, da posamezne pesmi lahko tudi podari.« Sogovornica je lani za projekt uReOvitek na Osnovni šoli Ob Rinži v Kočevju oblikovala prototip ovitka za zvezke, ki ga v procesu izdelave ni treba lepiti.

Drugi izumi Slovenk

Če so bile nekdaj slovenske ženske kot raziskovalke, izumiteljice in inovatorke spregledane, pa se jih danes že kar nekaj lahko postavi v prve vrste. Tu je na primer mikrobiologinja Romina Znoj, ki je leta 2010 na področju zdravljenja raka odkrila novo molekulo, ki povzroča odmiranje več vrst rakavih celic. Erika Drobnič je najprej 15 let delala v bančništvu, ko je rodila, pa je leta 2011 izumila zibko, ki »raste« z otrokom. Iz razstavljene zibke se lahko naredi mizica, stolčka in košara za igrače. Za izum je prejela številne nagrade in priznanja po svetu, bil pa naj bi tudi v prodaji. Med brskanjem za slovenskimi izumiteljicami smo zasledili tudi Mileno Potočnik, fizioterapevtko, ki je izumila poseben stol za sproščanje in raztezanje križnega in vratnega dela hrbtenice, namenjen zmanjševanju ali celo odpravi bolečin v hrbtenici. Tudi ta stol naj bi bil v prodaji, predvsem v tujini. Inovatorka Nataša Muševič pa je leta 2019 pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO) oddala mednarodno patentno prijavo za izum s področja industrijskega 3D tiska, ki ga tuji strokovni mediji uvrščajo med najpomembnejše rešitve s tega področja. Gre za inovativen volumetrični 3D tisk, ki predmet izdeluje s tiskom posamičnih prostorskih delov končnega predmeta.

Vlado Kadunec, fotografije: osebni arhiv in Tjaša Završnik


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media