Z državno pomočjo nad draginjo

september '22

Zvišanje cen energentov je sprožilo val podražitev vseh drugih izdelkov, in kot kaže, cene še ne bodo kmalu padle. Posledice draginje bo vsaj nekoliko omilila državna pomoč, ki je namenjena tistim prebivalcem, ki jo najbolj potrebujejo.

Prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, teh je okoli 63.000, ter invalidi bodo prejeli enkratni energetski dodatek v višini 200 evrov za posameznika. Tako bo energetski dodatek dobilo 54.000 prejemnikov denarne socialne pomoči, med njimi so tudi zaposleni, ki zaradi nizkih plač prejemajo še denarno socialno pomoč. Prejemnikov varstvenega dodatka, ki so upravičeni do energetskega dodatka, je okoli 9000, večina so upokojenci z nizkimi pokojninami. Prav tako ga bo prejelo 13.500 invalidov.

Samska oseba bo prejela 200 evrov dodatka. V enostarševski družini se bo dodatek povečal za 118 evrov za vsakega otroka oziroma za polovico tega zneska, če je otrok vključen v skupno varstvo in vzgojo. V družinah z več člani se bo pomoč prav tako seštevala, na primer gospodinjstvo z dvema socialno ogroženima članoma je upravičeno do 314 evrov pomoči.

Kot so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ne bodo preverjali, kako bodo gospodinjstva ta denar porabila. Upravičencem ne bo treba vložiti vloge, pač pa jim bodo energetski dodatek dodelili na osnovi veljavne odločbe za denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek. Izplačevati jih bodo začeli novembra. Predvidevajo pa, da je do pomoči upravičenih več ljudi, kot jo dejansko prejema, zato bodo krog upravičencev razširili tudi na tiste, ki imajo v lasti nepremičnine, vredne več kot 120 tisoč evrov (kot je sedanja omejitev). To velja za tiste, ki bi za denarno pomoč ali varstveni dodatek zaprosili od novembra do marca 2023. Pri dodeljevanju pa bodo upoštevali vrednostne papirje in prihranke. Za pridobitev varstvenega dodatka ima lahko posameznik prihranke v višini 2500 evrov, družina pa 3000 evrov. 

Znižanje davka na dodano vrednost

Najvišji strošek v prihajajočih mesecih bodo gospodinjstva namenila za ogrevanje. Da bo znesek na položnicah vsaj nekoliko nižji, naj bi pripomogel še en ukrep, in sicer začasno znižanje davka na dodano vrednost (DDV) na energente z 22 odstotkov na 9,5 odstotka. Znižanje bo veljalo od letošnjega  septembra do konca prihodnjega  maja, torej v času kurilne sezone, in sicer za dobavo elektrike, zemeljskega plina, lesa za kurjavo ter daljinsko ogrevanje. Ker davka na dodano vrednost na kurilno olje po evropski direktivi ni dovoljeno znižati, bodo na ministrstvu za finance poiskali možnost za regulacijo teh cen, bo pa v času kurilne sezone zagotovljena regulacija cen elektrike in plina.

Sredi septembra naj bi zaživela še spletna stran, na kateri bodo potrošniki lahko spremljali maloprodajne cene osnovnih živil šestih trgovcev v Sloveniji, to so Mercator, Spar, Tuš in Engrotuš, Hofer, Lidl in Eurospin, v primerjavi s cenami istih izdelkov v sosednjih državah. Izbrano podjetje bo preverjalo ceno košarice, sestavljene iz petnajstih izdelkov: pšenična bela moka, beli kruh in testenine, goveji in svinjski zrezki ter piščančji file, mleko, tekoči jogurt, sir in maslo, jajca, jabolka, krompir, sončnično olje in beli sladkor. Rezultate bodo objavljali vsaka dva tedna. Kot je dejal predsednik vlade Robert Golob, želijo na ta način industriji in trgovcem odvzeti izgovor za dvig cen prehrambnih izdelkov. Če bo treba, bodo po vzoru energetskega uvedli še prehranski dodatek.

Začasno ustavljeno digitalno izobraževanje

Kot ste verjetno že zasledili v medijih, je Služba Vlade RS za digitalno preobrazbo konec avgusta zahtevala začasno ustavitev vseh aktivnosti v zvezi z izvedbo izobraževanj za starejše od 55 let za pridobitev digitalnih kompetenc. Obljubljajo tudi, da bodo že v kratkem pripravili spremembe zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki ga je sprejela prejšnja vlada, že ob začetku izvajanja pa se je pokazalo veliko pomanjkljivosti. 

K spremembam zakona poziva tudi varuh človekovih pravic, na katerega se je obrnilo veliko starejših, ki menijo, da so diskriminirani pri dostopu do digitalnih bonov '22. Varuh je kritičen do vsebine zakona, prepričan je, da bi morali starejši dobiti bon brez izpolnjevanja dodatnega pogoja udeležbe na izobraževanju. Prav tako bi morali podaljšati čas za koriščenje in jim omogočiti združevanje bonov z drugimi družinskimi člani, kot velja za šolarje in dijake.

A. Ž. 


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media