Lepo je biti joštar

Prosti čas | november '22

Vandramo po Sloveniji

Zakaj joštarji so posebne vrste vandrovci: gotovo vsi med njimi radi vandrajo tudi po širno in neskončno mali Sloveniji, ampak oni častijo predvsem Svetega Jošta, znamenito izletniško točko nad Kranjem. Dobro uro ali manj porabijo za 300 višinskih metrov do vrha, odvisno od katerega parkirišča pred vasjo Pševo ali za njo se podajo na ne preveč strmo pešpot.

Biti joštar pomeni ne samo s srcem pripadati temu 847 metrov visokemu hribu, ki ima izreden položaj nad gorenjskimi obsavskimi dolinami, ampak tudi pripadati joštarski bratovščini, ki ima Svetega Jošta malone za svojo sveto goro. Pomeni čim večkrat pripešačiti nanj, se na vrhu srečati s čim več (so)joštarji in se z njimi prijateljsko družiti; tekmovati med seboj, kdo večkrat pride na vrh, tekmovati skozi dolga leta, celo desetletja – dokler je srce dovolj pri močeh za vsakdanji dvourni vzpon in sestop. Med njimi se dogaja marsikaj, kar ljudje v Kranju in okolici pogrešajo, pa po tistem hrepenijo: po veselju, pogovorih, prijateljstvu, novicah, najnovejših vicih … Na Joštu človek dobi dnevni delež boljše človeškosti – od drugih in včasih tudi od samega sebe. Biti joštar pomeni torej imeti poseben življenjski slog, biti Homo jossensis.