ANKETA
Kako pa vi praznujete?
Sogovorniki smo povprašali, kako preživljajo božično-novoletne praznike.
Martin Dvoršak, magister managementa, Göteborg: »Na Švedskem se praznovanje začne 13. decembra, ko goduje Lucija, svetnica, ki preganja temo in prinaša upanje. Na okna damo lučke, pečemo žafranove kolačke in pijemo kuhančka. Dekle, ki jo vsako leto izberejo za Lucijo in nosi belo obleko ter krono iz sveč, v spremstvu družic obiskuje šole in druge ustanove, kjer prepevajo praznične pesmi. Božični večer je družinski, za sladico jemo mlečni riž s cimetom. Nekoč je otroke obdaroval božični škrat (Jultomte), zdaj pa jih moderni Božiček.«
Iva Babič, igralka, Ljubljana: »Najlepša praznovanja so bila v otroštvu. Proti večeru na silvestrovo so se zbrani otroci in moški odpravili na sprehod iskat dedka Mraza. Ženske so ta čas nastavile darila pod smreko, ugasnile luči in prižgale iskrice. Ko smo se otroci vrnili v stanovanje, so nas pričakala presenečenja. Skozi na stežaj odprto okno je, kot je rekla mama, dedek Mraz ravnokar odletel. Slišalo se je le še cingljanje zvončka na njegovih saneh. Tekli smo k oknu in prisežem, da sem ga enkrat celo videla.«
Jaka Arh Tajnšek, učenec petega razreda osnovne šole, Bodešče pri Bledu: »V decembru si želim, da bi zapadel sneg, saj se ob igrah s snegom, sankanju, smučanju, kepanju in delanju snežaka nadvse zabavam. Všeč mi je Miklavž, najbolj pa je zanimiv njegov prihod. Molim, da me obišče, in si tako prislužim njegovo presenečenje. Poseben čar imajo jaslice, ki jih postavimo pod božično smrečico. Luštno je, če se tam znajde še kakšna igrača ali knjiga, da mi polepša počitniške dneve.«
Julian Manolo, poulični umetnik, Romunija: »V Ljubljani skupaj s svojo psičko in njenim mladičkom, ki sem ju oblikoval iz mivke, zbiram denar za operacijo za zamenjavo kolka. Domačini in tujci se ustavljajo, da bi občudovali mojo stvaritev, in verjamem, da bom zbral dovolj denarja. Božične in novoletne praznike bom preživel v bolnišnici, čeprav bi raje praznoval doma s svojo veliko družino. Z njimi bi bilo veliko dobre hrane in pijače, veliko smeha, dobre glasbe in plesa.«
Silvestra Samastur, profesorica geografije in zgodovine, Makole: »Na naši šoli imamo tradicionalni božično-novoletni koncert, združimo ga s praznovanjem dneva samostojnosti in enotnosti. Ker zelo spodbujamo družinsko petje, k sodelovanju povabimo tudi družine naših učencev. Do zdaj smo imeli vedno dober odziv. Veselimo se peke keksov, izdelave in razstave različnih izdelkov šolarjev. Radi kramljamo o medsebojnih odnosih tako v prazničnih dneh kot tudi v vsakdanjem življenju.«
Drago Mislej Mef, novinar in kantavtor, Izola: »Naša glasba ni zabavljaška, a smo vseeno tudi mi nekajkrat nastopili na silvestrovo. Veselo je bilo, ko smo v živo igrali v studiu Radia Koper, povezani z radijci iz Ljubljane, kjer je bil Janko Ropret z Mariborčani in Alenko Pinterič. V Izoli pa se je naš koncert na prostem spremenil v vsesplošno zabavo. Če bi zdaj igrali za novo leto, bi to moralo biti v kakšni vinski kleti s pršuti in salamini na stropu in sodi z obeh strani malega odra. Če bi bil z nami še Iztok Mlakar, pa bi sploh bilo super.«
Marjeta Zajec, upokojena arhitektka, Dom starejših Senecura, Vojnik: »Odkar sem v domu, med prazniki pomagam pri okraševanju. Na smrečici so samo kvačkani okraski, ki jih je izdelala ena od nekdanjih stanovalk. Obišče nas Miklavž, ki prinese bombone in skupaj zapojemo. Za božič in novo leto nam pripravijo slavnostno večerjo. Med prazniki je prijetno in domače vzdušje. Veliko je obiskov sorodnikov, ki prinesejo jedačo in pijačo tudi za druge. Darilca za vse stanovalce pa naredimo na ustvarjalnih delavnicah.«
Zlata Bela, filozofinja, umetnica, Ljubljana: »Obožujem praznike. Še posebej novoletne, okraševanje jelke v družinskem krogu in vonj po potici. Med prazniki se srečam s prijatelji in znanci v čudovito okrašeni prestolnici. Tradicionalno se sprehodimo po mestu, ogledamo si stojnice, podarimo kaj v dobrodelne namene, popijemo čaj ali kuhančka. Udeležimo se kakšne zanimive prireditve ali koncerta. Novo leto pa vedno pričakam doma – zaradi slabe izkušnje praznovanja v mestu, kjer je še vedno veliko petard in drugih nevarnih pirotehničnih sredstev.«
Besedilo in fotografije: Novinarski krožek SUTŽO
