Odlitek mitreja pri Rožancu

Prosti čas | december '22

Mitrej pri Rožancu, edinstven arheološki spomenik

Konec septembra smo v Belokranjskem muzeju Metlika odprli novo stalno arheološko razstavo Arheološko bogastvo Bele krajine. Razstavljeni so izključno izvirni predmeti iz vseh arheoloških obdobij, vse od kamene dobe do novega veka, ki jih hranimo. Izjema je »originalna kopija« – odlitek mitreja iz Judovja pri Rožancu.

Sredi 19. stoletja je bilo blizu vasi Rožanec odkrito svetišče boga Mitre ali mitrej. Najdišče je bilo prvič strokovno raziskano leta 1921 pod vodstvom Josipa Mantuanija. Odkrili so ostanke rimske lončenine in železen nož. Leta 1982 je na območju mitreja izkopaval Danilo Breščak in odkril fragmente rimske lončenine, bronaste novce iz 3. in 4. stoletja n. št. ter sledi kurjenja.

Na pobudo Belokranjskega muzeja je leta 1953 gipsoteka zagrebškega restavratorskega centra izdelala odlitek mitreja, ki ga je retuširal znameniti belokranjski kipar Julij Papič. Edinstven arheološki spomenik pa v naravi zaradi vremenskih in okoljskih vplivov kljub konservatorskim posegom hitro propada. Prav zato je odlitek v Belokranjskem muzeju izjemno pomemben, saj ohranja podrobnosti reliefa, ki na izvirnem spomeniku pospešeno izginjajo.

Odlitek mitreja v Belokranjskem muzeju

Relief, ki je bil vklesan konec 2. stoletja n. št., prikazuje boga Mitro, ki ubija belega bika. Mitro spremljajo živalske figure, kot so pes, škorpijon, kača in krokar, v stranskih nišah pa upodobitvi sonca in lune (svetlobe in teme/dobrega in zla) ter svečenika Cautes in Cautopates (sončni vzhod in zahod). Spomenik so dali postaviti Prokulus, Firminus in Nepos, trije bratje iz družine Aelijcev (Aelii), za svoj blagor in blagor svojih bližnjih.

Kult širile rimske legije 

Mitraizem kot vera je temeljil na cikličnem izmenjevanju življenja in smrti, boju med dobrim in zlom, ki naj se razreši z daritvijo. Po legendi je Mitri, rojenemu iz skale, krokar prinesel stvarnikov nasvet, naj za odrešitev življenja na Zemlji ujame in daruje belega bika. Ko je to storil, je iz razlite bikove krvi nastalo rastlinstvo, iz njegovega semena pa živalstvo. Obredja so izvajali ob sončevih obratih, predvsem 25. decembra, ko naj bi se po legendi Mitra (imenovan tudi Sol, sonce) rodil iz skale in odrešil svet.

Kult Mitre se je nekje do konca 3. stoletja n. št. razširil po celotnem rimskem imperiju. Širil se je predvsem z rimskimi legijami, v katerih je službovalo veliko vojakov z vzhoda. Vendar se mitraizem v rimskem verskem življenju ni uveljavil v celoti. Zaprte verske skupnosti izključno moških posvečencev so štele do sto ljudi, ti pa so bili hierarhično razdeljeni v sedem razredov. Ker so se obredi izvajali na skritih lokacijah, pričujočih pisnih virov o tem skoraj ni. Veliko elementov mitraizma kot monoteistične vere pa je pozneje prevzelo krščanstvo.

Del nove arheološke razstave prikazuje tudi keramične posode, odkrite v antični lončarski delavnici na Otoku pri Podzemlju, na katerih zasledimo podobne živalske motive, kot jih pozna mitraizem.

INFORMACIJE:

Belokranjski muzej Metlika
Trg svobode 4, 8330 Metlika
https://belokranjski-muzej.si

tel. št.: 07 306 33 70 

Kristjan Husič , fotografiji: arhiv BMM


Vaši komentarji


© 2023 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media