Želodec pove, kaj mu ni po volji
Ob praznikih si privoščimo bolj izdatno hrano in morda tudi preveč spijemo. Večina ljudi ima zaradi preobilja hrane in pijače manjše težave, čeprav so te lahko tudi zaradi drugih vzrokov. Naloga želodca je, da prebavlja predvsem beljakovinsko hrano, in to mehansko in kemično. Solna kislina v želodcu je odgovorna tudi za pravilen potek presnovnih procesov v bazičnem delu prebavnega trakta. Kdor nima ustrezne kisline v želodcu, tudi nima dobre prebave v celoti.
Najpogostejša težava z želodcem je preveč ali premalo želodčne kisline. Pri večini odraslih je morda največja težava premalo želodčne kisline, zato se beljakovine ne morejo povsem razgraditi do aminokislin. Znamenja pomanjkanja so občutek nabitosti po mesnem obroku, pekoč občutek v želodcu, hudo napenjanje v trebuhu, kolcanje, vetrovi, zaprtje in utrujenost. Posledice so lahko hude: poslabša se absorpcija vitaminov B12 in B9 (folne kisline), kalcija in drugih rudnin, kalcij se tudi zelo slabo vgrajuje v osteoblaste, ki gradijo kosti.
Kako si pomagamo s hrano?
Pred obrokom je dobro spiti kozarec vode z jabolčnim kisom ali kozarec limoninega in jabolčnega soka ali vse skupaj. Nujno je mesno jed pokapati z limoninim sokom, okisano solato jemo pred glavno mesno jedjo. Med obrokom ne pijemo vode, ker redči želodčni sok, lahko pa pijemo vino. Sadje je dobro uživati pol ure pred glavnim obrokom in tri ure po njem, včasih je dobro po obroku popiti šilce grenčine.
Nastajanje želodčne kisline spodbujajo rdeča pesa, avokado, zélena in grenka zelenjava, jetra, jajčni rumenjak, koprc, oljke, melone, kivi, banane, tofu, peteršilj, ajda, ananas, brusnična marmelada, brinove jagode, žajbelj, lovor, bazilika, muškatni oreh, rožmarin, cimet, ingver, nageljnove žbice, janež, origano, pehtran, majaron, koriander, šetraj in vanilja, česen, limonin sok in kis.
Precej manj je tistih odraslih, ki imajo preveč kisline. Pretirano izločanje solne kisline sprožijo po navadi dolgotrajen stres, negativna čustva, uživanje alkohola, kajenje ter bakterija Helicobacter pylori. Posledica presežka kisline je razjeda želodčne sluznice ali sluznice požiralnika in dvanajstnika. Tipični znamenji za preveč želodčne kisline sta stiskanje v želodcu neprenehoma pet do šest ur, tudi ponoči, ter stopnjevanje bolečin ob živčni napetosti.
Želodec je pokazatelj razpoloženja in nam tudi jasno pove, kaj mu ni po volji. Zato je dobro, da vemo, katera živila in jedi so blagodejne za želodec.
Krompir je eno prvih takih živil. Je lahko prebavljiv, zato je priporočljiv v vseh dietah za bolnike. Pripravimo ga z maslom kot pire, kot redko krompirjevo juho s kumino (skuhamo ga v rahlo osoljeni vodi, zmešamo z električnim mešalnikom, dodamo maslo in malo kumine) ali ga dodamo drugim juham. Krompir deluje tudi kot antacid, to je snov, ki nevtralizira pretirano želodčno kislino. Blaži razjede na sluznici, čire in kolike.
Sveže zelje ustvari v želodcu sluzasto prevleko z varovalnimi sestavinami. Zato preprečuje in celo zdravi razjede na želodcu, dvanajstniku, tudi vnetje želodčne sluznice, zgago in razjede na debelem črevesju.
Grenčine v zelenjavi in zeliščih ter grenčice vzbujajo tek in pospešujejo prebavo, odpravljajo krče, napihnjenost, pomagajo pri splošnem pomanjkanju prebavnih sokov, ko v želodčnem soku ni dovolj kisline in fermentov, ter pri lenosti želodca. Zato obvezno sodijo k mastnim jedem. Sem spadajo regrat, radič vseh vrst pa tudi grenka zelišča, med njimi pelin. Grenčice so narejene brez sladkorja, le iz mešanice zelišč, namočenih v žganje. Poleg grenčice iz pelina ljudje najpogosteje pripravljajo grenčice iz tavžentrože, rmana in brinovih jagod, tudi komarčka, majarona, šetraja in mete.
Čebula je močno razkužilo in pomaga preprečevati želodčne okužbe in črevesne bolezni. V ta namen naredimo mešanico iz čebule, soka naribanega hrena ali z olupkom vred naribane črne redkve. Temu dodamo dve žlici meda in zmešamo, počakamo nekaj ur in uživamo trikrat na dan po eno žličko.
Česen izboljšuje prebavo, saj krepi dejavnost prebavnih sokov.
Oljčno olje preprečuje vetrove, zgago, vnetje želodčne sluznice in čire na želodcu.
Korenček lajša vetrove, kolike in krče, okužbe črevesja in želodca, blaži hemoroide.
Beli riž blaži drisko, in če je želodec razdražen, je treba uživati lahko hrano.
Jogurt, tako navadni kot probiotični, vsebuje za črevesje koristne bakterije, ki so dobre za prebavo, imunski sistem, možgane in splošno počutje. Jogurt zmanjšuje zatekanje in napihnjenost.
Jabolko ima jabolčno in vinsko kislino, ki zmanjšujeta učinek premočne solne kisline, in pomaga pri ulkusu. Jabolko pred obroki ali med njimi uravnava kislinsko-bazično razmerje. Sladka jabolka zmanjšujejo zakisanost krvi. Kisla jabolka pa popravljajo pokvarjen želodec. Pomagata tudi paradižnik ter jabolčni kis z medom.
Banane so zelo lahko prebavljive in pomirjajo želodec.
Papaja ima encima papain in chymopapain, ki pomagata razgraditi beljakovine, zato pospešujeta prebavo ter umirjata želodec in lajšata zaprtje.
Čaji ali poparki iz rmana in komarčka, nageljnovih žbic, cimeta in ingverja pomagajo tudi pri prebavi po težkem obroku.
Ingver krepi želodec, črevesje in izločanje encimov; je zdravilo zoper slabost in bruhanje med nosečnostjo in med potovanji. Ni primeren za bolnike z gastritisom ali čirom.
Kardamom poživlja želodec in črevesje. Vroč poparek blaži napihnjenost, kolike, vetrove, slabost in bruhanje ter uravnava pretirano želodčno kislino.
Jedi za prvo pomoč želodcu
Redka krompirjeva juha. Nekaj opranih in olupljenih krompirjev razkuhamo v redko juho. Pijemo nesoljeno eno uro pred zajtrkom; to ponavljamo 14 dni.
Juha za zdrav želodec. Približno enake količine krompirja, svežega zelja in bučk prepražimo na kuhanem maslu ali svinjski masti, prilijemo vodo in skuhamo. Rahlo solimo in dodamo ščepec mlete kumine. Ko je kuhano, zmešamo v mešalniku v kremno juho in ponudimo na krožniku s koščkom surovega masla.
Svež krompirjev sok. Najbolj zdravilen sok dobimo, če ekološko pridelan krompir sočimo skupaj z lupino. Tik pod lupino je namreč največ učinkovin. Pri posameznem krompirju je treba najprej odrezati vse kalčke in morebitne zelene dele. Pri industrijsko pridelanem krompirju so tik pod kožico ostanki pesticidov, zato ga olupimo. Olupljenega drobno naribamo in iztisnemo sok. Pred vsakim obrokom zaužijemo po dve žlici svežega soka. Dolgoročno pa pomagata krompirjeva juha in pretlačen krompir z maslom ...
Sok iz zelja. Zmeljemo zeljno glavo, pustimo čez noč in zjutraj izstisnemo sok skozi krpo. Uživamo po eno žlico na tešče ali razredčimo z vodo in pijemo dva do tri kozarce pred obroki in med njimi. Enako lahko pijemo zelnico.
Grenčice. V steklenico s širokim vratom damo dva ali tri ščepce zelišča ali mešanice zelišč. Zalijemo s sadjevcem, jabolčnim ali vinskim žganjem ter zapremo. Počakamo, da mineta vsaj dva tedna, potem lahko uporabimo. Zelišča naj ostanejo v steklenici, dokler je le še kaj žganja v njej.
Medeni napitek. Žlico medu raztopimo v toplem mleku ali čaju. To spijemo pol ure pred vsakim obrokom.
Brinov sirup. 500 g brinovih jagod, 3 l vode in liter medu. Jagode prekuhamo v vodi, jih pretlačimo in vnovič prekuhamo, pretlačimo skozi sito v lonec ter dodamo toliko medu, da nastane sirup. Uživamo trikrat na dan.
Živila za zaščito želodčne sluznice in celjenje razjed: zeljni sok, omega-3 (ribe, avokado, laneno seme in orehi), borovničevo vino, karotenoidne snovi (vitamin A), metin čaj, poprova meta, brinov sirup. Izogibajmo se enostavnim in prečiščenim ogljikovim hidratom, kavi, čaju, kakavu, črnemu popru in ocvrtim jedem.
Za zdravljenje želodčnih težav. Vsako jutro na tešče spijemo deciliter korenčkovega soka z žlico medu in limoninim sokom ali žličko oljčnega olja in limoninega soka ali borovničevo vino ali brinov sirup. Koristijo še krompirjev pire s smetano, krompirjeva in paradižnikova juha.
Borovničevo vino zoper razjede. 2 dl svežih ali posušenih borovnic, pol litra rdečega vina. Borovnice kuhamo v vodi deset minut, dodamo vino in prekuhamo, ohladimo in prekuhamo še dva- do trikrat, dodamo klinčke in cimet. Precedimo. Pijemo večkrat na dan.
