PISMO BRALCEV

december '22

Kratek zapis z izleta v Dalmacijo

Revija Vzajemnost skupaj s Turistično agencijo Kompas že več let organizira večdnevni izlet v obmorske turistične kraje. Običajno v spomladanskem času, tokrat pa so covidne razmere povzročile, da smo se družili jeseni, od 2. do 5. oktobra, v srednji Dalmaciji. Ker smo imeli krasno in toplo vreme, to ni pokvarilo užitka nekaterim plavalcem, kaj šele drugim, ki smo na sprehodih uživali na morskem zraku.

Še posebej moram pohvaliti organizatorje iz Kompasa in vodstvo Vzajemnosti, ki so poskrbeli, da je vse teklo kot namazano. Zbrali smo se na štirih izhodiščih: Štajerskem, Primorskem, osrednji Sloveniji in Gorenjskem, tako da je bila zastopana skoraj vsa Slovenija. Odlično vodenje z iskrivimi pripovedmi, z obilo zgodovinskih podatkov o krajih, nenavadnih in malokdaj slišanih podrobnostih ter pravočasnost prihodov in odhodov v skladu z dogovorjenim urnikom so trdno držali v rokah vodniki – v našem avtobusu je bila to Lili.

Končni cilj ali bolje izhodišče za izlete je bil hotel Pinija v kraju Petrčane, ki je deset kilometrov severozahodno od Zadra. Moderen hotel tik ob morju, ki sprejme okoli 400 gostov, nam je ponudil izvrstno in obilno hrano ter prijazno osebje, pomešano s sezonskimi delavci iz Nepala in južne Azije. Da smo zvečer obsedeli pri mizah, so poskrbeli organizatorji s pestrim programom, igrami, plesno glasbo ter žrebanji mamljivih nagrad. Po prihodu nas je nagovorila urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž. Opisala je program za naslednje dni. Seveda ni manjkala dalmatinska klapa, ki je z ubranim petjem pesmi popestrila uvod v večerno dogajanje. Nekaj nas je odšlo na sprehod ob hotelu in posedeli smo na terasi, kjer smo uživali v večernem pogledu na zahajajoče sonce. Med klepetom z nekaterimi udeleženci, s katerimi sem se srečal na preteklih izletih, sem imel daljši pogovor z zdravnikoma, ki sta oskrbela mojo ženo Majdo po nezgodi na Lošinju leta 2018.

V zgodnjih urah smo se zajtrku z avtobusi odpravili novim dogodivščinam naproti. Cilj: ogled kornatskih otokov. Na otoku Murter nas je čakala ladja in že se je začela plovba proti Kornatom. Na skalah so sem ter tja zaplate rastlinja, polno je ovc in koz, ki jih vseskozi preseljujejo tja, kjer je dovolj paše. Na ladji smo kosili in pili odlično vino plavac, zato smo kar pozabili pogledovati po otokih, mimo katerih je plula ladja na svoji krožni poti okoli Kornatov. Za dobro počutje sta nas z dalmatinskimi pesmimi zabavala harmonikar in kitarist.

Zeliščar in vrtnar Davor Špehar je že v avtobusu povedal mnogo zanimivih in koristnih nasvetov za vrtičkarje in z veseljem smo mu prisluhnili še na predavanju. Tudi zdravnika Anej Kokovnik in Cene Jerele sta pripravila zanimivo predavanje z naslovom Kako okrepiti imunski sistem. Zvečer je glasbeni del prispeval znani pevec Davor Radolfi, ki je izbor pesmi prilagodil občinstvu. Tretji dan se je začel ob bolj normalni uri, z dvema avtobusoma smo odpotovali na otok Pag. Videli smo svetovno znane soline, kjer so domačini naučili pridelave soli tudi naše sečoveljske solinarje. Zapeljali smo se na razgledišče nad mestom Pag. Mesto je mešanica stare in nove arhitekture, ima zanimiv muzej čipk ter več sakralnih objektov. V začetku oktobra je že manj turistov, tako da so v mnogih lokalih že vpeljali zimski delovni čas z obvezno opoldansko siesto. Paški zaliv je bil varno zatočišče vojnim ladjam, tu so bile tudi vzdrževalne delavnice. Zdaj teh ni več, so pa hangarji preurejeni v skladišča soli, na zahodni obali pa rastejo počitniške hišice.

Naj omenim, da sem se namočil v zunanjem hotelskem bazenu. V morje pa nisem zlezel, imelo je 22 stopinj. Zadnji dan smo imeli po zajtrku in pospravljanju prtljage »obvezno« slikanje za spomin in objavo v Vzajemnosti. Na poti nazaj smo se ustavili v kraju Žerava, kjer je farma oslov, ki je ena redkih v Dalmaciji. V ogradi je bilo okrog 40 oslov in oslic, vsi na dosegu roke, željni čohanja za njihovo dobro voljo. Prvič in (najbrž) zadnjič sem pil oslovsko mleko, ki je podobno vodeno, kot je naše alpsko mleko z 1,5 odstotka maščobe. Ker ga oslice dajo zelo malo, je mleko zelo drago, nima pa maščob, zato ga za predelavo v sir mešajo z ovčjim ali kozjim mlekom. Osli veljajo za zelo pametne živali, in če jih vsaj pol ure na dan ne božaš, postanejo trmasti.

Še enkrat bom ponovil: odlično izpeljan izlet, organizacija na zavidljivi ravni, vse brez problemov, marsikaj smo videli in izvedeli – hvala vsem. Prihodnje leto pa nasvidenje morda na Pelješkem mostu, morda v Neumu ali tam okoli, če bomo zdravi.

Marijan Koren, Kranj


Vaši komentarji


© 2023 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media