KRATKE ZDRAVSTVENE

Dobro počutje | december '22

Poskrbite za ustrezno intimno nego

Ustrezna intimna nega je pomemben del osebne higiene žensk. Nožnična sluznica je veliko občutljivejša od kože in ima znatno nižji pH v primerjavi s kožo. Zato so za intimno nego najboljši izdelki z vrednostjo pH med 3,5 in 4,8. Tako ohranjamo naravno ravnovesje in vzdržujemo zdravo vaginalno mikrofloro, ki je njena naravna obramba. Ko ne uporabljate intimnega mila, so priporočljivi vlažni robčki za intimno nego Abena, ki imajo pH, prilagojen intimnemu predelu, so brez parfumov in dermatološko testirani ter biološko razgradljivi in veganski.

Moški, pregledujte se!

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje med boleznimi, ki najbolj ogrožajo moške, spadata rak prostate in mod ter depresija. Rak prostate na leto diagnosticirajo pri okrog 1500 moških, večinoma so starejši od 65 let. Število bolnikov narašča zaradi staranja ter tudi zaradi strogega upoštevanja izvida testa PSA (preseganja mejne ravni za prostato specifičnega antigena). V dobri tretjini primerov rak ne napreduje in ne povzroči večjih težav, zato so nujni kontrolni pregledi, da lahko bolezen pravočasno odkrijejo in zdravijo. V društvih za boj proti raku moškim priporočajo, da si redno pregledujejo moda, pozorni naj bodo tudi na spremembe materinih znamenj kjer koli na telesu, na pogosto uriniranje in morebitne sledovi krvi v urinu. Ob pojavu kakršne koli otekline ali bule, ki se pojavijo kjer koli na telesu, zlasti na vratu, pazduhah, trebuhu, dimljah ali prsnem košu, naj nujno obiščejo zdravnika.

Nujna je sprememba definicije gluhoslepote

V Združenju gluhoslepih Dlan poudarjajo, da je treba nujno spremeniti definicijo gluhoslepote, saj se bodo lahko le tako vključili v družbo. Več kot 9000 ljudi v Sloveniji ima dve invalidnosti hkrati, saj imajo obe čutili – sluh in vid – poškodovani do te mere, da enega ni mogoče nadomestiti z drugim. Pri vsakdanjih opravilih in za sporazumevanje z okolico nujno potrebujejo asistenco. Kljub temu trenutno v Sloveniji velja t. i. medicinska definicija gluhoslepote, po kateri mora imeti posameznik najmanj 50-odstotno okvaro sluha, obenem pa mora imeti tudi prvo, drugo, tretjo, četrto ali peto stopnjo okvare vida. Zato se v združenju zavzemajo za sprejetje definicije, ki jo poznajo v nordijskih državah, ko je gluhoslepota opredeljena kot stanje, v katerem vid ali sluh ne more funkcionalno nadomestiti manjkajočega čutila. Združenje Dlan je že pripravilo predlog spremembe zakona, ki predvideva pomembne novosti, na primer tudi vzpostavitev posebne komisije, ki bi bila pristojna za ocenjevanje morebitne gluhoslepote.

Nova metoda zdravljenja srčnih bolnikov

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so oktobra opravili prvo transkatetrsko vstavitev umetne zaklopke na mesto obolele mitralne zaklopke – poseg, pri katerem bolniku vstavijo umetno zaklopko brez uporabe zunajtelesnega krvnega obtoka, skozi nekajcentimetrski rez na levi strani prsnega koša. Pravzaprav so opravili poseg pri dveh bolnikih v splošni anesteziji, ki dobro okrevata. Pri razvijanju nove metode zdravljenja so sodelovali zaposleni na kliničnih oddelkih za srčno in žilno kirurgijo, kardiologijo, radiologijo in anesteziologijo, pripravljali pa so se kar dve leti. Tako so se v UKC Ljubljana pridružili 98 svetovnim centrom, v katerih so tovrstni poseg opravili že pri okoli 1100 bolnikih. S to metodo bodo zdravili bolnike, pri katerih kirurško zdravljenje in zdravljenje z mitralno sponko nista primerna oziroma predstavljata preveliko tveganje. Na leto naj bi tako zdravljenje potrebovalo do deset ljudi.

Kronični bolniki »ujetniki« covida

Ljudje z oslabljenim imunskim sistemom in kroničnimi obolenji so še vedno izpostavljeni povečanemu tveganju za hujši potek bolezni covid-19, čeprav virusna različica omikron povzroča blažjo obliko bolezni. Med bolj ogrožene spadajo predvsem starejši, bolniki s pridruženimi boleznimi (s kronično ledvično boleznijo, sladkorno boleznijo, srčno-žilnimi boleznimi, arterijsko hipertenzijo, kronično obstruktivno pljučno boleznijo), osebe z anemijo srpastih celic in osebe s prekomerno telesno maso. Prav tako v ogroženo skupino spadajo osebe s hudimi imunskimi motnjami, prejemniki presajenih organov, bolniki z rakom ter avtoimunskimi boleznimi in tisti, ki prejemajo določena biološka zdravila. Pri teh bolnikih so mogoči zapleti in podaljšan potek bolezni, kar lahko preprečijo s pravočasnim testiranjem in zgodnjo diagnozo.

Pljučni rak je ozdravljiv ob pravočasni diagnozi

Kot poudarjajo v Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, je pljučni rak v Sloveniji po pogostosti na drugem mestu in je vodilni vzrok smrti med vsemi rakavimi obolenji pri obeh spolih. Na leto samo zaradi pljučnega raka umre približno toliko ljudi kot zaradi raka dojk, prostate ter debelega črevesa in danke skupaj. Možnost ozdravitve in uspešnega zdravljenja je največja, ko je diagnoza postavljena v začetnih stadijih. Najpomembnejši dejavnik za nastanek pljučnega raka je kajenje, med preostale dejavnike tveganja pa spadata pasivno kajenje, izpostavljenost azbestu in radonu ter težkim kovinam in njihovim spojinam. Za rakom pljuč lahko zbolijo tudi nekadilci. Simptomi pljučnega raka so zelo nespecifični, saj se pojavljajo tudi pri drugih boleznih. Bodite pa pozorni na težko dihanje, na novo nastali ali spremenjen kašelj, nepojasnjeno bolečino v prsih, vratu ali ramah, nepojasnjeno hujšanje, hripavost, utrujenost in slabo počutje, krvav izmeček ter pljučnico, ki ne izzveni ali pa se ponovi.

Poleg tega društvo vabi k cepljenju proti okužbam s pnevmokoki. Bakterija pnevmokok je najpogostejši povzročitelj pljučnice in razvoja drugih nevarnih obolenj dihal ter tudi eden izmed najpogostejših razlogov za prezgodnjo smrt pri sicer zdravih starejših osebah in kroničnih bolnikih.

Ali zaužijete dovolj vitamina D?

Vitamin D je pomemben predvsem za zdravje okostja in odpornost imunskega sistema, a ga v jesensko-zimskem obdobju primanjkuje kar okrog 80 odstotkom odraslih prebivalcev Slovenije. Zaradi nizke intenzitete sončnih žarkov UV-B se namreč proces njegovega nastajanja v koži skoraj ustavi, ne glede na to, koliko se izpostavljamo zimskemu soncu, ugotavljajo na Inštitutu za nutricionistiko. Prav tako ga premalo dobimo s prehrano, saj bi ga pozimi za pokrivanje potreb morali vnesti vsaj 20 mikrogramov (800 IU). Ali s hrano zaužijemo dovolj vitamina D, lahko odslej ocenimo s spletnim vprašalnikom na portalu prehrana.si.

Anita Žmahar


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media