Za okolje smo odgovorni vsi

Dobro je vedeti | december '22

ZDUSOVE STRANI

Kako smo pripravljeni na izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe – okolje, energetika in industrija, je bila tema letošnjega Okoljskega srečanja v sklopu Poslovne akademije časnika Finance. Dvanajst predavateljev je obravnavalo temo z različnih zornih kotov. Povzemamo sporočila, ki so izstopala.

Kje so vzroki za podnebne spremembe? V prvi vrsti neustrezen pristop k načrtovanju uporabe okolja, njegova uporaba in izraba, onesnaževanje zraka, vode in zemlje. Zmanjševati je treba negativne vplive človeštva na okolje in spremeniti način življenja. Potrebno je zavedanje, da stanje, ki ga doživljamo, in kar počnemo z naravo, ni dopustno, naslednikom jo moramo predati v boljšem stanju.

Odgovor na vprašanje, ali je Slovenija ranljiva za podnebne spremembe, najdemo v vsem tistem, kar smo letos doživeli: suše, pomanjkanje vode, neurja s točo, nenavadni in že kar ekstremni vetrovi, za vrhunec pa še katastrofalen požar ob meji z Italijo in večkratni prestopi vodotokov in posledično poplave. Zahtevna ekonomska in energetska situacija, ki ju vzporedno doživljamo, vse povedano le še zaostrujeta. Okoljske in podnebne razmere, ki smo jih bili vajeni, so le še spomin.

Načrtovati tudi za prihodnost

Slovenija je bogata z vodnimi viri, a kar 51 odstotkov vodnih teles je v slabem ekološkem stanju. Gospodarjenje z vodo iz rek za potrebe pitja, kmetijstva in energetike je pomanjkljivo. Njena uporaba za industrijske in energetske potrebe mora biti preudarnejša. Pozabljamo tudi, da je le deset odstotkov vode na svetu pitne. Onesnaževanje vod in zemlje s plastiko in inertnimi odpadki je skrb vzbujajoče. In vendar predstavlja voda življenje in podnebje. Tega se premalo zavedamo. Podatki povedo, da se od sedemdesetih let prejšnjega stoletja stanje okolja v Sloveniji in tudi po svetu stalno slabša. Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov nam ne gre najbolje od rok. Emisije industrije in cestnega prometa se povečujejo. Ogromne količine neoporečne hrane ostajajo neporabljene (68 kg na prebivalca). V Evropi je za 47 odstotkov upadlo število žuželk, upadlo je tudi število naših čebel. Vse hitreje izumirajo določene vrste ptic. Čezmeren poseg v naravo povzroča posledice. Sposobnosti planeta za samoobnavljanje so presežene. Vzemimo si trenutek časa in se zavestno zamislimo ob teh podatkih. Posledice navedenega čutimo na področju zdravja, oskrbe s hrano in pitno vodo, pri uničenju korit vodnih tokov, cestne infrastrukture, pri prometu, poljedelstvu, gozdarstvu itd.

Skrb vzbujajoči so tudi neustrezen odnos ljudi do narave in okolja, neustrezno načrtovanje in nedomiselna uporaba. Naša odločitev v zatečenih razmerah zahteva razumne odločitve, upoštevajoč tudi potrebe prihodnjega razvoja. Do leta 2030 načrtujemo, da bo Slovenija razogljičena. Naravo in njene danosti moramo bolje varovati in skrbno uporabljati ob večji ekološki, racionalni, ekonomski in gospodarski motivaciji. Odgovor ob vsem navedenem je več skrbi za biodiverziteto in s tem izboljšanje človeškega biološkega okolja.

Skrbnik za ohranjanje narave in njenih vrednot je predvsem vsak od nas, prav tako podjetja s svojo proizvodnjo in seveda učinkoviti vladni ukrepi. Cilji so okoljska vzdržnost z domišljeno energetsko strategijo in nizkim ogljičnim odtisom, trajnost in neoporečnost. Ob odločitvah se moramo zavedati, da imata poraba in izraba narave svoj prag. Ukrepi so torej nujni.

Ob vseh omenjenih skrb vzbujajočih spoznanjih je nujno, da tudi članice in člani Zdusa, največje nevladne organizacije v Sloveniji, po svojih močeh sodelujejo v aktivnostih za zmanjševanje onesnaževanja okolja.

Danilo Škerbinek (foto: FreeImages)

F: Posledice poplav so vse katastrofalnejše.

Prioritete AGE

Platforma Age je pripravila program dela v letu 2023, ki ga mora potrditi Evropska komisija, saj prispeva 80-odstotni finančni delež.

Delo platforme bo temeljilo na notranji strategiji AGE 2022–2025, ki je bila sprejeta na generalni skupščini junija 2021. Pozornost bo še posebej namenjena »spodbujanju enakosti ter preprečevanju in boju proti diskriminaciji«. Drugače rečeno – večja bodo prizadevanja za zaščito, spodbujanje in ozaveščanje o enakem uživanju pravic v starosti. Pri tem bo pozornost še naprej usmerjena na težko življenje Ukrajincev, posebej starejših, ki še živijo v Ukrajini, in tistih, ki so iz nje pobegnili pred vojno.

Strategija je razdeljena v štiri delovne sklope ciljnih nalog, pri čemer se bo vodstvo platforme osredotočalo na razvoj članstva ter izboljšanje in dolgoročno finančno vzdržnost ter na iskanje dodatnega lastnega dohodka. Platforma Age si bo v sklopu dejavnosti politike in zagovorništva prizadevala za spodbujanje enakosti starosti v vseh dejavnostih, zagotavljanje enake obravnave starejših v EU, za utrjevanje načela nediskriminacije, za pristop k staranju, ki temelji na pravicah, zagotavljanje enakopravne udeležbe in avtonomije starejših, obravnavanje težav, ki omejujejo sodelovanje v družbi in avtonomnost v starejši starosti. Treba je povzdigniti glas starejših, opozarjati na to, kako staranje vpliva na različne oblike diskriminacije, in izkoristiti raznolikost starejše populacije. Finančna podpora tretjim osebam je nova dejavnost AGE, za katero naj bi Evropska komisija prispevala dodatna sredstva. Prejele jih bodo članice, katerih kandidati bodo v letu 2023 sodelovali na volitvah za Evropski parlament, v volilnih programih pa bodo izpostavili projekte za spodbujanje enakosti starosti ter približevanje državljanom EU prek posvetovanj na nacionalni in lokalni ravni. V sklopu Komuniciranje, razširjanje in dejavnosti kampanj pa si bo Age prizadevala za vključevanje pogledov starejših v javne razprave, povečanje prepoznavnosti in vpliva zagovorniškega dela ter delitev informacij o politikah staranja med člani in drugimi ciljnimi skupinami.

Jožica Puhar

Položaj starejših na Nizozemskem 

Po besedah Jaapa van der Speka, predsednika nizozemske krovne organizacije upokojencev, imajo na Nizozemskem različne organizacije starejših in za starejše ter upokojenske organizacije.

Med 17 milijoni prebivalcev je več kot tri milijone upokojencev, starejših od 65 let. Starostna meja za upokojitev je bila v letu 2021 povišana na 67 let, vendar ne računajo na bistveno zmanjšanje števila upokojenih. Okoli 750.000 oseb je včlanjenih v katero od organizacij starejših ljudi. Te so organizirane po verskih prepričanjih in imajo skupaj 2000 sekcij na lokalni ravni po vsej državi. Člani so starejši ljudje z različnimi vrstami pokojnin. Protestantske, katoliške in splošne organizacije starejših ter organizacije starejših migrantov imajo skupaj okoli 550.000 članov. Imajo dve krovni organizaciji upokojencev s približno 200.000 člani.

Osnovna (državna) pokojnina je za vse prebivalce enaka – na ravni minimalne plače. Zadnja desetletja veliko zaposlenih obvezno vplačuje del svoje plače za dodatno pokojnino (drugi steber), da bi po upokojitvi dosegli 70 odstotkov življenjske ravni, kot so jo imeli prej. Organiziranih je okoli 350 pokojninskih skladov pri podjetjih, po panogah in pri področjih državne uprave. Za obrambo interesov članstva skladov skrbijo upravni odbori, ki jih sestavljajo sindikati delodajalcev in sindikati delojemalcev skupaj s strokovnjaki. Za varovanje interesov na nacionalni in evropski ravni skrbita zgoraj omenjeni krovni organizaciji upokojencev, ki tesno sodelujeta. Organizacije starejših in za starejše imajo plačane zaposlene (strokovne delavce), ki podpirajo veliko število prostovoljcev. Organizacije upokojencev pa imajo samo prostovoljce. Vir sredstev so le članarine. Do leta 2011 so imeli tudi vladne subvencije na lokalni in državni ravni, ki jih ni več.

Po letu 2014 se je položaj upokojencev na Nizozemskem poslabšal. Uveljavljena so bila nova pravila pokojninske blagajne, država je sprejela omejitvene predpise. Pokojninski skladi so skupaj privarčevali več kot 1.300 milijard evrov, vendar tega zaradi omejitvenih predpisov ne morejo preliti v izplačevanje pokojnin. Prizadela jih je tudi nova davčna zakonodaja, sprejeta je bila leta 2016, kot pravijo, v korist delodajalcev in delojemalcev ter v škodo upokojencev, invalidov oziroma oseb z omejitvami in oseb brez plačanega dela. Starejši se zavzemajo za spremembo pokojninskega sistema in upajo, da bo pripravljen in sprejet v prihodnjih petih letih. Računajo na to, da se bo z različnimi državnimi ukrepi katera od oblik subvencioniranja organizacij vrnila in uveljavila možnost povečanja oziroma izplačevanja pokojnin na račun rasti stroškov in inflacije. Po besedah Jaapa van der Speka kot pozitivno ocenjujejo, da so starejši in upokojenske organizacije sprejeti kot resen partner v pogovorih in da se imajo možnost pogovarjati z drugimi akterji na področjih, pomembnih za starejše osebe.

J. P. 

Boljša dostopnost do zdravnikov vsaj po telefonu

Po letu in pol vztrajanja Zdusa je ministrstvo za zdravje le spremenilo pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah. Od 1. novembra naprej morajo biti telefoni v ambulantah izbranih osebnih zdravnikov odprti za klice pacientov ves ordinacijski čas, ne samo dve uri na dan. Po zaprtju ambulante pa je lahko vklopljen avtomatski odzivnik.  


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media