Pisano cvetje izpod spretnih rok
Med starejšimi je veliko rokodelcev, ki obvladajo posebna znanja in veščine od vezenja, pletenja, polstenja volne do obdelave lesa in izdelovanja cvetja iz papirja ... Ta del kulturne dediščine z veseljem predajajo mlajšim in tako skrbijo, da ne bo šel v pozabo. Rokodelske sekcije delujejo v kar 170 društvih upokojencev in združujejo okrog 2000 rokodelcev.
Posebna komisija za tehnično kulturo pri Zdusu, ki jo je dolga leta predano vodil Branko Suhadolnik, skrbi, da se to znanje še nadgrajuje in širi med člani društev. Sredi decembra so v Hotelu Delfin v Izoli pripravili že 9. rokodelske delavnice, ki se jih je udeležilo okrog 130 rokodelcev. »Opažamo, da je po covidu zanimanje za sodelovanje še večje kot pred tem, zato smo število udeležencev posamezne delavnice povečali s sedem na deset. Več kot tretjina je bila novincev,« je povedala nova predsednica komisije za tehnično kulturo Zdenka Bevc Škof. Vse tri dni so ustvarjali na desetih različnih delavnicah: kaligrafija, vezeni prtiček, polsteni klobuk, broška iz zadrge, kvačkano cvetje, suho polstenje za voščilnico, dekorativni izdelki, droben šopek iz krep papirja ter kulinarika in zeliščarstvo. Poleg tega so imeli še dve spremljevalni delavnici za partnerje rokodelcev, in sicer o čarobni fiziki in športni igri štrbunk. Prvič so imeli delavnico za prvošolčke na Osnovni šoli Vojke Šmuc v Izoli. Pod vodstvom mojstrice Irene Seničar so izdelovali božično-novoletne lučke. Tako šola kot otroci so bili nad tem navdušeni.
Rdeča nit tokratnega ustvarjanja v Delfinu je bilo cvetje – na voščilnicah, broškah, prtu, tudi pecivo je bilo izdelano v obliki cvetja. V avli hotela so mentorji, ki so se prvič udeležili, pripravili še razstavo svojih izdelkov. Izdelke, narejene na delavnicah, so na koncu tudi razstavili, mojstrice pa so svoje izdelke »posodile« hotelu, saj bodo tam na ogled do naslednjega leta. Poskrbeli pa so tudi za izobraževanje udeležencev na drugih področjih. V sodelovanju s Simbiozo so pripravili delavnico o uporabi pametnih telefonov, Agencija za varnost prometa pa je poskrbela za predavanje o najpogostejših napakah slovenskih voznikov.
Mentalno bistrenje
Rokodelstvo je v večini društev upokojencev zelo razvita dejavnost. Njen pomen ni le v ohranjanju in prenašanju teh znanj in veščin, ampak pomembno prispeva tudi k mentalnemu bistrenju v zrelih letih. Med rokodelci je največ žensk, čeprav so med njimi tudi moški, ki največ ustvarjajo z lesom, slamo ali kiparijo v različnih materialih. Zdenka Bevc Škof je vse ustvarjalce zelo pohvalila in dodala, da so zelo srčni in hvaležni za vsakršno pomoč in spodbudo.
V Zdusu bi radi evidence o rokodelcih še izboljšali in jih zbrali na enem mestu, zato so pripravili poseben računalniški program, v katerega društva že vpisujejo svoje ustvarjalce. Njihovi rokodelci predstavljajo velik del vseh, ki jih premore Slovenija, zato je Zdus aktivno sodeloval tudi pri pripravi zakona o domači obrti, ki je tik pred sprejemom.
Takole je nastajal polsten volnen klobuk.
Suho polstenje za izdelavo voščilnic
Nekaj posebnega je bila delavnica za izdelavo nakita iz zadrg.
Vezilji in vezena umetnina Tončke Dvojmoč iz DU Črnomelj.
V nasmejani družbi so nastajali simpatični Božičkovi škorenjčki.
Umetelno pisanje je zahtevna veščina.
Še malo pa bo droben šopek iz krep papirja narejen.
Na kuharski delavnici so cvetje ustvarjali iz testa.
Zeliščarska delavnica
Ivan Božičko iz DU Tržec, ki je mojster za lesene izdelke, je bil edini moški udeleženec delavnic.