Od ubožnic do pokojnin

junij '23

Aktualno

Stari ljudje so se skozi celotno zgodovino spopadali z negotovostjo, ki so jo povzročale nezaposlenost, bolezni, oviranost in starost. Proces grajenja sistema socialne varnosti v starosti je bil dolgotrajen in postopen, so poudarili na posvetu o univerzalnem pokojninskem sistemu kot nujni socialni inovaciji 20. stoletja, ki ga je pripravil Zavod OPRO.

Socialno varnost v starosti so si lahko zagotovili z lastnim premoženjem, delom, družinsko solidarnostjo ali miloščino. Zadnja je bila kot oblika državne pomoči organizirana s sistemom ubožnic, ki so jih kot del jožefinskih reform pri nas vpeljali v osemdesetih letih 18. stoletja. Namen ubožnic je bil regulirano in nadzorovano zbiranje ter razdeljevanje denarja za reševanje socialnih vprašanj pa tudi družbeni nadzor in sankcioniranje beračenja v javnosti. »Ubožnice lahko po eni strani vidimo kot družbeno priznanje, da mora država poskrbeti za socialno varnost ljudi, ki ne morejo preživeti od svojega dela in nimajo sredstev ali družinskih članov, na katere bi se lahko obrnili za pomoč. Po drugi strani pa so stari ljudje v ubožnicah dojeti kot neproduktivni in nepoboljšljivi, zato se jim je odmerjala kar grozljivo skromna oskrba,« je povedal direktor zavoda Otto Gerdina.