Franjo Kozelj in Zreški kovači

Prosti čas | junij '23

Dobre stare viže

Med ljudmi, ki so v Zrečah pustili globoko sled, je tudi Franjo Kozelj, načelnik železniške postaje Zreče. Tja je prišel leta 1958, z njim sta bila tudi žena Vera in sin Franci. Stanovanje so dobili seveda v stavbi železniške postaje. A bili so glasbena družina. Franjo je igral na violino in haloško žveglo, žena Vera na kitaro, bila je tudi pevka, sin Franci pa se je učil igrati na klavirsko harmoniko.

Po prihodu v Zreče je Franjo iskal stike z domačimi glasbeniki, a tam tedaj še ni bilo ansambla domače glasbe, le nekaj sestavov ljudskih godcev, ki so igrali na ohcetih. Želel je sestaviti ansambel po vzoru Ansambla bratov Avsenik ali Štirih kovačev. Vendar pri tem ni želel posnemati nikogar, saj je igral na violino, in to glasbilo je v ansamblu želel obdržati. Imel pa je pri tem precej sreče, saj je leto dni pred njegovim prihodom v Zreče prišel na delo v tamkajšnjo tovarno Alojz Komisar, sicer violinist in poklicni glasbenik, študij igranja na violino pa je opravil v Nemčiji. Igral je v vojaškem orkestru in bil nekaj časa tudi njegov dirigent. A po drugi svetovni vojni njegovega ansambla niso več obnovili, zato je iskal službo in jo našel v Zrečah, kjer so mu v tovarni poleg lažjega dela zaupali tudi vodstvo tovarniške godbe.