Marelice so zakladnica mladosti
Prehrana
Imam jih zelo rada. Ko jih začnem jesti, kar ne morem nehati. Na srečo so marelice kot nalašč za krepitev mladosti, ki ji čas že krade svežino. Za nas v zrelih letih, mar ne? Zato se kar zakopljite v košaro z marelicami in se jim prepustite ...
Dobesedni prevod latinskega imena Prunus armeniaca je armenska sliva in nakazuje na to, da marelice izvirajo iz Armenije, a je njihova prava domovina vendarle Kitajska. V naše kraje so jih zanesli Rimljani. Spadajo v družino rožnic (lat. Rosaceae) in so v sorodu z breskvami, hruškami, slivami in jabolki. Meso marelic je sočno, sladko in hkrati ravno dovolj zaznavno kiselkasto, da je prijetnega okusa.
Za vse marelice, in to ne glede na sorto, je značilna intenzivna rumeno-oranžna barva ploda, ki je skoraj brez dlačic, s sredinsko koščico. Pri izbiri marelic se ne smemo ozirati na barvo sadežev, saj so nekatere sorte marelic bolj rdeče, druge bolj blede barve, a vse so dobre. V našem okolju poznamo okrog 40 sort marelic, nekatere starejše sorte že izginjajo. To velja tudi za sorto debeli flokar, ki jo gojijo samo še v Goriških brdih, in to samo redki kmetje, ki imajo posluh za to vrsto »kulturne dediščine«.
Bogate s koristnimi snovmi
Marelice vsebujejo od 80 do 86 odstotkov vode, odstotek beljakovin, osem do 14 odstotkov ogljikovih hidratov, med njimi največ saharoze, in do osem odstotkov surovih vlaken. Čeprav so sladke, imajo le malo kalorij, a veliko vlaknin. V 100 gramih marelic je v povprečju samo 54 kilokalorij. Hkrati nam dajo veliko izkoristljive energije, saj vitamin B3 poskrbi, da hrano dobro pokurimo. To v praksi pomeni, da marelice pomagajo pri hujšanju. Če jih kombiniramo še s (kozjim) sirom ali sirotko, bomo dobili energije na pretek.
Marelice so najboljši vir, naravnost rekorder, naravnega vitamina A in karotenoidnih snovi. Ena marelica ima v povprečju od 5,5 do 6 mg/100 g različnih karotenoidov, in to v kožici in mesu ploda. Med karotenoidi prevladujejo betakaroten, gamakaroten, kriptoksantin, likopen in drugi, ki spadajo med najmočnejše antioksidante. Karotenoidi in vitamin A so izrednega pomena za srce, kožo, sivo mreno, dober vid in preprečevanje infarktov. Tudi suhe ne izgubijo prav nič zaščitnih snovi, le vodo. Poleg vitamina A imajo marelice tudi veliko vitamina C, celo več kot pomaranče in mandarine. Veliko je tudi drugih vitaminov iz skupine B, celo več kot v marsikaterem drugem sadežu, med njimi so zlasti B1, B2 in B3. Med rudninskimi snovmi prevladuje kalij, ki je izredno dober za srce in deluje proti višjemu krvnemu tlaku. Zraven so tudi kalcij, fosfor in železo.
V rumeno-oranžnih plodovih je tudi veliko sadnih kislin, med njimi jabolčna, citronska, vinska, in salicilna kislina. Ker imajo marelice veliko naravne salicilne kisline, so nekakšno naravno zdravilo zoper migreno in glavobole. Menda sedem marelic, vsaj sodeč po ljudskem zdravilstvu, deluje enako močno kot naravni aspirin in brez stranskih učinkov. Sestavine v marelicah zavirajo delovanje ciklo-oksigenaze 2 (COX-2). To je encim, ki mu pripisujejo krivdo za vnetja, nekatere vrste raka in srčna obolenja. Trditve, da varujejo pred rakavimi obolenji, temeljijo na ugotovitvi, da je v marelicah tudi kalcijev D-glukarat. To je oblika glukarične kisline, ki v jetrih skrbi za nevtralizacijo presežkov estrogena in drugih steroidnih hormonov, zato resnično lahko preprečuje nastanek raka na dojkah, materničnem vratu, jajčnikih in na prostati pri moških. Prav tako imajo marelice geraniol, klorogensko kislino in kvercetin, ki jih tudi uvrščajo med preventivne snovi proti raku. Poleg naštetega imajo marelice še okrog 200 drugih sestavin v sledovih, predvsem flavonoidov, ki zaokrožijo koristno delovanje za človeka. Omenila sem že suhe marelice, ki jih lahko uživamo vse leto. Suhe, rjave, ker so nežveplane, so celo bolj prebavljive od svežih, kar koristi bolnikom z okvaro jeter. Med vsemi poletnimi sadeži marelice najbolj polepšajo kožo, lase in nohte. Prav tako pozitivno vplivajo na presnovo in boljši vid. Zaradi svojih sestavin je marelica koristna tudi za spomin, zdrav želodec, dobro spanje ter za zdravo srce in ožilje.
Če sklenemo: marelice ščitijo telo in varujejo pred hudimi boleznimi, zavirajo staranje in pomlajujejo, pospešujejo nastajanje novih celic ter krepijo sluznice, kožo, lase in nohte, varujejo imunski sistem, odpravljajo suho grlo, povečujejo eritrocite in tako izboljšujejo krvno sliko, lajšajo težave pri astmi ter pomagajo zoper utrujenost in pomanjkanje koncentracije.
Olje mareličnih koščic
Marelice uživamo presne, iz njih pripravljamo okusne pite in pecivo, njoke, kuhamo kompote, jih vlagamo ali skuhamo odlično marmelado.
Iz koščic je mogoče hladno iztisniti izvrstno marelično olje. Pridobljeno je samo s hladnim stiskanjem jedrc koščic, da pri tem ohranijo polnost snovi v olju. Kemična sestava koščic je drugačna od mehkega sadeža, zato je tudi marelično olje po kemični sestavi drugačno, podobno je oljčnemu. Odlikujeta ga visoka vsebnost enkrat nenasičene oleinske maščobne kisline omega-9 (okrog 70 odstotkov) in petinski delež večkrat nenasičene maščobne kisline omega-6, medtem ko je maščobne kisline omega-3 le za vzorec. Med drugimi snovmi je treba poudariti razmeroma velik delež vitamina E v obliki tokoferolov (19,8 mg/kg) ter karotenoidov, zlasti betakarotena kot provitamina A (0,18 mg/kg), zato ima velik varovalni pomen. Marelično olje je prijetnega vonja in okusa, zato ga radi uporabljamo za pripravo slaščic, sladoledov in kot sestavni del polivk.
Morda je dobro upoštevati nekaj preventivnih priporočil, ker je v mareličnih koščicah amigdalin. Ta s pomočjo encima beta-glukozidaze in drugih dejavnikov razpade na cianovodikovo kislino, ki je strupena, in na druge spojine. Znanstveniki so prepričani, da vsebnost amigdalina ni tolikšna, da bi lahko škodila, kljub temu odsvetujejo, da bi marelično olje uživale nosečnice in doječe matere.
Marelično olje je zaradi vitamina E in karotenoidov široko uporabno v kozmetiki. Karotenoidi so namreč topni v maščobi, zato na kožo delujejo pomlajevalno. Olje nanesemo zvečer na očiščen obraz. Še posebej hvaležna nam bo koža okoli oči. Olje lahko uporabljamo tudi kot dodatek kremam in milom.
Recepti
Marelična marmelada
Potrebujemo: marelice, več ko jih bo, več bo marmelade. Kristalnega ali želirnega sladkorja dodamo po okusu, običajno je razmerje 2 dela sadja : 1 del sladkorja. Marelice izkoščičimo in v loncu kuhamo na štedilniku in ves čas mešamo. Že kmalu dodamo želirni ali kristalni sladkor in kuhamo na zmernem ognju. Kmalu bo marmelada začela želirati, z želirnim poskusom nato preverimo, ali je marmelada že narejena.
Marelice na oko (recept so zaupale članice gospodinj Planina pri Ajdovščini)
Potrebujemo za kremo: 10 dag jedilnega škroba, 8 dl mleka, 10 dag sladkorja, dva lončka kisle smetane, 10 dag sladkorja v prahu, 6 dag vaniljevega sladkorja. Za preliv: 20 polovic marelic, 1 vaniljev sladkor.
Kremo skuhamo iz gustina, sladkorja in mleka po postopku za puding. To damo v skledo, ki smo jo predhodno oplaknili s hladno vodo in jo premazali s koščkom masla. V ohlajeno kremo damo kislo smetano, vaniljev sladkor in sladkor v prahu. Za biskvit stepamo beljake v sneg in postopoma dodajamo sladkor in vaniljev sladkor, rumenjake z vodo in presejano moko s pecilnim praškom. Testo prelijemo v pekač na peki papir in pečemo 20 min pri 170 ˚C. Z ohlajeno kremo namažemo biskvit in v enakomerni razdalji položimo polovice marelic. Skuhamo tortni preliv. Najprej damo žlico preliva na vsako marelico in šele nato preostali preliv prelijemo čez pecivo. Ko se preliv ohladi, pekač prekrijemo z aluminijasto folijo in ga postavimo v hladilnik. Pecivo narežemo šele naslednji dan tako, da so vse rezine enake velikosti.
Marelična poletna osvežitev
Potrebujemo za 4 osebe: osem marelic, lonček jogurta, lonček sladke smetane, dve žlici medu, ščepec ingverja, metine lističe, naribano čokolado in nalistane mandlje.
Narezane marelice v skledici zamešamo z jogurtom in medom; posebej stepemo sladko smetano in jo vmešamo med jogurt. Prenesemo v majhne skodelice in potresemo z zmletim ingverjem. Ohladimo v hladilniku. Tik prej zaužitjem potresemo z naribano čokolado in mandljevimi lističi, okrasimo z meto.
Marelične kroglice z medenim prelivom
Potrebujemo: izkoščičene marelice, stepeno sladko smetano, med in panado.
Izkoščičene marelice paniramo in ocvremo v posebnem olju za cvrenje, najboljše je sončnično olje z visoko vsebnostjo enkrat nenasičene maščobne kisline. Odcedimo in še tople na krožniku prelijemo z medom in smetano, ki se razpusti, in potresemo s cimetom.
Marelično-medeni ananas
Potrebujemo: ananas, med, sirotko, olje mareličnih koščic.
Ananas zmešamo v mešalniku in dodamo sirotko in med ter spet premešamo. Na koncu prilijemo olje mareličnih koščic. Okrasimo s kepico stepene sladke ali kisle smetane, koščkom marelice in metinim lističem.
Opomba: Ananas lahko zamenjamo z breskvijo ali nešpljo ali medeno hruško, lahko pa sadje kombiniramo. Nekaj limoninega soka osveži nežen okus olja.
