Nepremičnina naj bo dom, ne jabolko spora

Dobro počutjeoktober '25Zdravje

PSIHOLOGIJA

V številnih družinah je hiša ali stanovanje več kot samo streha nad glavo. Je simbol dela in odrekanja, ki so ga starši vložili, da bi družina imela varen dom. Zato se žal prepogosto dogaja, da je vprašanje, komu in kdaj prepisati nepremičnino, eno najtežjih. In ravno zato se začnejo zapleti, ki močno obremenijo odnose med starši in otroki.

Poglejmo primer družine, imenovala jih bom Novakovi. Gospa in gospod Novak sta že upokojena. V mladosti sta zgradila hišo z lastnimi rokami in z mnogo odrekanja, ob pomoči sorodnikov. Hiša je postala središče njihove družine, v njej so odraščali trije otroci. Danes so odrasli. Najstarejši sin se je ločil in se vrnil v zgornje nadstropje. Srednja hči si je s partnerjem uredila svoje stanovanje v prizidku. Najmlajši sin si želi preurediti podstrešje, a brez dovoljenja staršev tega ne more. Otroci vlagajo svoj denar, urejajo prostore, plačujejo prenove, a vse to počnejo na nepremičnini, ki je še vedno last staršev. Ko pride do vprašanja, kdo je za kaj odgovoren, se začnejo nesoglasja. Najstarejši meni, da ima pravico do več, ker je v hiši ostal in pomagal staršem. Srednja hči opozarja, da je v prizidek vložila lastna sredstva. Najmlajši pa se čuti zapostavljenega, ker nima enakih možnosti.