NOVICE OD VSEPOVSOD
Najemna namenska stanovanja v Ribnici in na Ptuju
Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja je septembra odprl nova namenska stanovanja, prilagojena za starejše, v dveh mestih. V Ribnici je na Majnikovi ulici 5 v novem objektu 21 stanovanj v velikosti od 46 do 70 kvadratnih metrov. Na Ptuju, točneje na Potrčevi cesti 52 a, pa stoji nov objekt, v katerem je 30 stanovanj velikosti od 50 do 68 kvadratnih metrov. Obe stavbi in vsa stanovanja so arhitekturno prilagojeni starejšim, zato omogočajo varno, udobno in samostojno bivanje. Urejene so klančine, vgrajena dvigala, kopalnice imajo držala, prho in priključek za pralni stroj, kuhinje so opremljene z lesenim kuhinjskim delom, električno kuhalno ploščo, koritom in napo. V pritličju so opremljeni skupni prostori za druženje stanovalcev, kolesarnica in pralnica. Na voljo so tudi parkirna mesta, od katerih so štiri namenjena invalidom. Stanovanja tako na Ptuju kot v Ribnici so namenjena za najem starejšim od 65 let, ki jim zdravstveno stanje omogoča samostojno bivanje. Vseljiva naj bi bila konec leta 2026, oddajala se bodo na podlagi razpisa, ki bo predvidoma objavljen konec oktobra.
Fotografija: NSPIZ
Koliko slovenskih besed v resnici poznate
Na besedni zaklad najbolj vpliva starost, pomembna je tudi stopnja izobrazbe. Osemnajstletniki poznajo približno 42 tisoč besed, pri 40 letih dosežemo 54 tisoč besed, do 75. leta starosti pa jih osvojimo že okoli 61 tisoč, pravijo na Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Kako velik je besedni zaklad Slovencev, že dve leti preverjajo s spletno anketo, bolje rečeno jezikovno igro Besedomat, najdete jo na naslovu: www.besedomat.si. Udeleženka oziroma udeleženec mora med 120 besedami prepoznati slovenske – vmes je namreč nekaj izmišljenih. Na podlagi doslej vrnjenih vprašalnikov na Inštitutu ugotavljajo, da kraj rojstva oziroma bivanja pri besednem zakladu ni bistven, opazili pa so nekaj generacijskih razlik. Starejši so denimo prepoznali besede uzanca, bisaga, bravura, soldateska in kolek, mlajši pa besede japanka, prokrastinacija, shekati, prolifetirati in manga.
Z električnim kolesom po devetih občinah
V Ljubljani od leta 2022 deluje sistem izposoje električnih koles Nomago, ki se mu pridružuje medobčinski sistem javne izposoje e-koles bicikEL. Že oktobra ali najkasneje do konca leta bo zaživela izposoja še v osmih sosednjih občinah: Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Komenda, Medvode, Mengeš, Škofljica in Trzin. Električna kolesa omogočajo kombiniranje poti z javnim prevozom oziroma enostavnejše premagovanje daljših razdalj, in to za dostopno ceno, saj je letna naročnina le 25 evrov. Uporabnik si prek mobilne aplikacije Nomago Bikes ali s kartico Urbana sposodi kolo v eni občini in ga vrne v drugi. V dveh letih naj bi mrežo javne izposoje razširili na kar 21 občin. Vsa e-kolesa bodo imela skupno podobo, označena pa bodo z imenom občine, ki jih je vključila v sistem.
Fotografija: Nik Rovan
Eno jabolko na dan …
Jabolka so okusna in zdrava, zlasti tista, ki rastejo v domačih sadovnjakih. Ni čudno, da imajo kar dva svoja praznika. Tokrat bosta tako v Podsredi kot v Dolenjskih Toplicah potekala sočasno, 10. in 11. oktobra.
Praznik kozjanskega jabolka se bo začel že teden prej s pohodom po kozjanskih sadovnjakih, vrhunec dogajanja pa bo drugi konec tedna v oktobru, ko bodo lokalni pridelovalci na trgu v Podsredi ponudili jabolka, jedi z jabolki in druge domače pridelke ter izdelke. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tradicionalne obrti, razstavo gob in jabolk starih sort. V soboto bosta potekali tekmovanji v peki jabolčnega zavitka za naziv štrudlmojster/štrudlmojstrica in lupljenju jabolka za najdaljši olup. Veliko bo tudi glasbe, zabavnih iger, za lačne bo poskrbljeni v »kuhni na jabki«. V istem terminu, torej teden dni prej kot ponavadi, bo letos potekal še Praznik topliškega jabolka v Dolenjskih Toplicah. Obiskovalci si bodo lahko ogledali razstavo jabolk, spoznavali bogastvo gob in drugih jesenskih sadov narave, kupovali na kmečki in rokodelski tržnici, uživali ob glasbenih in plesnih nastopih ter glasovali za najboljši jabolčni zavitek. V nedeljo pa se bodo na ploščadi pred Kulturnim kongresnim centrom tričlanske ekipe pomerile v kuhanju topliškega kotlička.
Fotografija: Kozjanski park
Planinstvo in alpinizem v registru nesnovne kulturne dediščine
Na pobudo Planinske zveze Slovenije je Ministrstvo za kulturo RS planinstvo in alpinizem vpisalo v register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. To nista zgolj dejavnosti v gorah, temveč način življenja, saj temeljita na prostovoljstvu, spoštovanju narave ter medgeneracijskem prenosu znanja in izkušenj. Slovenci vseh generacij planinarijo samostojno ali kot člani planinskih društev, so markacisti, vodniki, oskrbniki planinskih koč, mentorji mladih planincev in številni prostovoljci. Alpinizem pa je gorska dejavnost, ki združuje plezanje, gibanje po zahtevnem terenu, snežno-ledne vzpone in alpinistično smučanje. Pod okriljem Planinske zveze Slovenije sicer deluje tristo planinskih društev in klubov z več kot 60 tisoč člani ter 45 alpinističnih odsekov in klubov z več kot tisoč registriranimi člani. Sicer so ljubitelji gora letos za naj planinsko kočo razglasili Kočo na Ljubelju, Kamniška koča na Kamniškem sedlu, ki prav letos praznuje 120-letnico, pa je najbolj urejena visokogorska planinska koča.
Fotografija: PZS
Šumeče tablete so skriti vir soli
Napitki iz šumečih tablet niso pijača za gašenje žeje, temveč prehranska dopolnila, ki vsebujejo tudi natrij, zato so skriti vir soli, opozarjajo na Inštitutu za nutricionistiko. V Sloveniji v povprečju zaužijemo dobrih deset gramov soli na dan, kar je veliko preveč, saj Svetovna zdravstvena organizacija priporoča manj kot pet gramov. Natrij v šumeče tablete običajno dodajajo zaradi boljšega raztapljanja. Pri analizi 71 vzorcev šumečih tablet, ki so jih kupili v lekarnah, trgovinah in prek spleta, so ugotovili, da povprečna vsebnost soli znaša kar 0,64 grama na šumečo tableto, pri posameznih izdelkih pa celo bistveno več. Tisti, ki spijejo več takšnih napitkov na dan, da bi dobili več kalcija ali magnezija, lahko zaužijejo tudi do 1,8 grama soli. Še zlasti previdni morajo biti pri uporabi ljudje s povišanim krvnim tlakom ter boleznimi srca in žilja ali ledvic.
Inovativne kapljice za lažje pitje starejših
V dunajskih domovih za starejše že nekaj časa uporabljajo posebne »tekočinske kapljice«, namenjene ljudem s težavami pri požiranju in žvečenju. Ker se kapljice v ustih počasi topijo, omogočajo lažji in varnejši vnos tekočine, stanovalci pa jih lahko zaužijejo sami, brez nevarnosti polivanja. Izdelujejo jih s pomočjo rastlinskega želirnega sredstva iz skoraj vseh vrst pijač, v različnih sadnih in zelenjavnih okusih. Inovacijo so razvili v raziskovalni kuhinji doma Tamariske, ki deluje v okviru mestne organizacije Häuser zum Leben (Hiše za življenje). V njej preizkušajo nove prehranske rešitve za starejše in osebe s posebnimi prehranskimi potrebami. Med drugim pripravljajo mehkejše različice kruha in peciva, posebej prilagojene napitke ter inovativne obroke za ljudi s težavami pri žvečenju in požiranju. V kuhinji uporabljajo tudi tehnologijo 3D-tiskanja hrane, s katero iz pretlačenih sestavin oblikujejo jedi, ki po videzu spominjajo na običajne obroke, na primer dunajski zrezek ali polnjeno papriko. Tako poleg ustrezne prehrane stanovalcem omogočajo uživanje ob hrani in s tem ohranjanje dostojanstva ter večjo kakovost življenja. (Fotografija: © Stadt Wien/Rene Wallentin)