V prleški vasici Kokoriči v občini Križevci pri Ljutomeru je praznovala svoj stoti rojstni dan Marija Hren. Rodila se je v številni kmečki družini Ostrc v Kokoričih. Zaradi pomanjkanje sta se z možem takoj po poroki odpravila na sezonsko delo v Francijo, kjer sta delala na velikih kmetijskih farmah. Po petih letih sta se vrnila v rodni kraj, kjer sta si zgradila svoj dom. Ker nista imela svojih otrok, sta vzela k sebi nečakinjo Marto, ki zdaj skrbi za Marijo.
Marija si kljub visoki starosti še sama kuha, zakuri v štedilniku, si prinese drva in poskrbi zase. Rada reče: Kaj bi hodila k zdravniku, če nisem bolna.« Dolge dneve ji krajša vnukinja Tjaša.

Joško Bajc iz Rogaške Slatine je v družbi svojih najbližjih ter prijateljev in sosedov oktobra praznoval svoj 95. rojstni dan.
Društvo upokojencev Rogaška Slatina in Zveza društev upokojencev Kozjansko sta mu ob njegovi 95 - letnici podelila plaketo, ki mu jo je izročil predsednik DU Rogaška Slatina Mirko Poharc (na fotografiji), vsi skupaj pa so mu zaželeli še veliko zdravih in srečnih let med njegovimi najdražjimi.

V Selah na Krasu je 19. oktobra praznovala svojo devetdesetletnico članica DU Kostanjevica na Krasu Angela Pahor. Angela je bila najstarejša med petimi otroki. Njena mladost je bila vse prej kot lahka, saj so med vojno njeno vas požgali. Poročila se je z domačinom in imela štiri sinove. Zelo mlada je postala vdova in morala je sama skrbeti za družino. Izučila se je za trgovko in delala vse do upokojitve. Danes ji vračajo ljubezen poleg sinov še 8 vnukov, pravnukinja in 6 pravnukov. Angeli zdravje še služi in z veselim značajem razveseljuje vse okoli sebe. Za praznik so jo obiskali tudi člani upravnega odbora DU Kostanjevica na Krasu in predstavniki KS Sela na Krasu, nazdravili so ji in ji zaželeli še obilo zdravja.

V družbi svojih najdražjih je 6. novembra praznoval svoj 90. rojstni dan Vinko Mrvič iz Osojnika pri Semiču. Z ženo Ivanko sta imela tri hčere in do danes se je družina povečala za 7 vnukov in 6 pravnukov. Z ženo živita sama v svoji hiši, hčerka Ivica, ki je najbliže domu, pa jima vselej priskoči na pomoč. Ob jubileju so Vinka obiskali predstavniki DU Semič ter članici RK Štrekljevec. Slavljenec je ob tej priložnosti obudil spomine na mlade dni in s ponosom povedal, da je bil kar sedem let vojak, od tega dve leti partizan. Še vedno je aktiven član ZB, že 70 let pa tudi gasilec.

Ob prvi obletnici Doma starejših v Preboldu je bilo medgeneracijsko obarvano srečanje, obogateno s kulturnim programom najmlajše in tudi najstarejše generacije. Nastopili so otroci iz vrtca in OŠ Prebold, domska pevska skupina  ter ljudski pevci Prijatelji 6 Še. Na koncu so vsi, nastopajoči in občinstvo, skupaj zapeli pesem Mi se imamo radi ... Svoje k dogodku pa je dodala zanimiva razstava Rajka Zora, nekdanjega stanovalca doma.
Delovna terapevtka Meta Rojšek se je vsem nastopajočim zahvalila z zanimivo mislijo: »Starost je kot obrabljena obleka, vendar se, če je čista, zakrpana, zlikana in jo nosi človek, ki ljubi življenje, lahko z njo lahko ponosno razkazujemo.«   

Le redko mine dan, da v vzdrževalni delavnici Doma starejših občanov v Kamniku ne bi srečali stanovalca Staneta Hančiča, ki urno suče žago, oblič ali kako drugo mizarsko orodje. Vso delovno dobo je kot mizar delal v kamniškem Stolu, kjer se je izučil za poklic, ki ga je, kot pravi sam, zelo rad opravljal. Zato tudi sedaj, ko je v pokoju in živi z ženo v prijetnem domu ob Nevljici, kar ne more biti brez dela. Na marsikaterem balkonu domskega poslopja si lahko pozimi ptički privoščijo kaj iz Stanetovih krmilnic. Zelo rad pomaga tudi pri vrtnih opravilih, v parku pa je stanovalcem doma prijetno jesen oznanjal klopotec, ki ga je Stane izdelal skupaj s sostanovalcem Rudijem …

Stanovalec doma starejših občanov v Radencih Prvi O’Tone Kralj ima posebno ljubezen do sestavljanja sestavljank, kar zahteva veliko spretnosti, natančnosti in potrpežljivosti. Sestavljanko Podvodni svet, ki ima kar 2000 delčkov, je dokončal v sedmih dneh, bolje rečeno nočeh, saj je delčke zlagal večinoma ponoči. Za sestavljanje si je še prej izdelal posebno mizo, ki jo je pritrdil na orodno omarico. Na novi mizi si je omislil še nosilec za pladnje za selekcijo podobnih delcev, ter nosilec za sliko s škatle, ki jo lahko po potrebi premika. Od nekdaj rad ustvarja, a za podobne »neumnosti«, kot jih imenuje Prvi O’Tone Kralj,  nikoli ni bilo časa, saj je bilo treba čas posvetiti družini, delu in obveznostim v kulturi. Zdaj se v domu, kjer nima drugih obveznosti, edino obrokov ne sme zamuditi, lahko posveča samo tistemu, kar ga veseli. In vesel bi bil, če bi se mu pri njegovem konjičku še kdo pridružil.