Nova Gorica - Ženski pevski zbor univerze za tretje življenjsko obdobje v Novi Gorici vstopa v 14. leto. Že od začetka ga vodi glasbena pedagoginja Jožica Golob, za klavirsko spremljavo pa poskrbi prof. Anica Furlan. Zbor ima v svojem programu bogat repertoar ljudskih in umetnih pesmi domačih in tujih avtorjev. V zboru je 30 pevk, največ seveda iz Nove Gorice in Solkana, nekaj pa se jih na vaje, ki so dvakrat na teden, vozi iz okolice.

Zbor redno nastopa na reviji Primorska poje, na reviji upokojenskih zborov Primorske, na društvenih prireditvah, ob odprtju razstav ... Septembra lani so pevke nastopile na vseslovenskem srečanju društev za osteoporozo v Šempetru pri Novi Gorici, s pesmijo in šopkom pa so za stoti rojstni dan voščile Matildi Močnik, stanovalki doma upokojencev v Novi Gorici, ter Darinki Kravanja, znani bovški kulturni delavki in zapisovalki krajevne zgodovine .

Kamnik - Društvo upokojencev je leto 2010, v katerem so s številnimi prireditvami počastili 60-letnico ustanovitve, sklenilo s slavnostnim koncertom. Svoje dosežke so s pesmimi, plesom in prikazom nekaterih starih običajev predstavili mešani pevski zbor pod vodstvom Karle Urh, folklorna skupina, ki jo vodi Franci Poljanšek, in Ljudske pevke Predice z vodjo Angelco Jagodic (na fotografiji). Svoje so k pestremu programu prispevali tudi učenci in učenke Osnovne šole Stranje pod vodstvom Karle Urh.

Novo mesto - Na Dolenjskem se lahko pohvalijo, da edini v Sloveniji pripravljajo delavske športne igre, katerih pokrovitelj je mestna občina Novo mesto. Prvič so jih na pobudo občinskega sveta Zveze sindikatov in sindikalnih organizacij večjih kolektivov pripravili leta 1961, tako da so bile lanske igre že petdesete po vrsti. Načelo sodelujočih na igrah je telesna dejavnost, sprostitev, zabava in druženje, čeprav ne manjka tudi športnega duha.

Na delavskih igrah že vrsto let sodelujejo tudi športniki novomeškega društva upokojencev (na fotografiji) in dosegajo lepe rezultate. Lani so se ženske pomerile v 16, moški pa v 18 panogah, ženska upokojenska ekipa je med 24 ekipami zasedla peto mesto, moška pa med 47 ekipami deveto. Med najboljšimi je ženska upokojenska ekipa pikada, saj so absolutne prvakinje vse od leta 1997, odlične rezultate dosegajo tudi v balinanju, streljanju in šahu.

Kočevje – V društvu namenjajo veliko pozornosti športu in rekreaciji. Lani so uspešno izvedli državno prvenstvo v pikadu za moške in ženske. Dosegli so dober uspeh, saj je ženska ekipa osvojila prvo mesto. Člani in članice zavzeto vadijo na novih aparatih za pikado in se pripravljajo na nova športna srečanja z društvi PZDU Dolenjske in Bele Krajine. V DU Kočevje pa so konec leta razglasili tudi športnico in športnika leta. Za leto 2010 sta to priznanje prejela Anica Rihter in Franc Miklič.

Zgodovinarji pravijo, da so nekoč imeli citre domala v vsaki hiši na Slovenskem, saj so se ljudem priljubile zaradi svojega zvoka. Danes nanje ne igrajo le ljudski godci, pač pa tudi izšolani glasbeniki. Zato so citre postale uveljavljen in spoštovan instrument, čeprav večina glasbenih šol ne poučuje tega glasbila, ker ne sodi v orkestrsko zasedbo.

Člani društva upokojencev Litija so obiskali kar nekaj citrarskih prireditev in nekateri člani so se tako navdušili nad igranjem citer, da so želeli tudi sami poskusiti.

Dvanajst pevk vokalne pevske skupine Cintare iz Ljubljane s svojim ubranim petjem že osmo leto razveseljuje ljudi na dobrodelnih prireditvah, bolnike v bolnišnicah in stanovalce domov za starejše. Sodelujejo tudi na srečanjih pevcev ljudskih pesmi in godcev doma in v zamejstvu.

Pevke so iz različnih poklicev, vse pa so bile v mladosti plesalke akademske folklorne skupine France Marolt in kulturnoumetniškega društva Tine Rožanc. Ime so si nadele po tavžentroži, zdravilni roži, ki ima ljudsko ime tudi cintara. Tako kot se sporočilo o njeni zdravilni moči prenaša iz roda v rod, tako se tudi izročilo ljudske pesmi prenaša naprej in pomaga krepiti narodno zavest in ljudem zdravi dušo in telo. Cintare prepevajo izvirne ljudske pesmi vseh slovenskih pokrajin, pa tudi pesmi Slovencev, ki živijo onstran državnih meja. Narodno blago črpajo iz bogatega gradiva Glasbeno narodopisnega instituta v Ljubljani pri ZRC SAZU, obenem pa predstavljajo bogato oblačilno kulturo na Slovenskem. Izdale so tudi svojo prvo zgoščenko z naslovom »Kamer sen lani tancela«.

Literarno društvo Navdih je edino društvo v prestolnici, ki povezuje starejše občane z žilico za ustvarjalno pisanje. Čeprav delujejo v Ljubljani, so člani, dvajset je stalnih, iz različnih koncev Slovenije. Družijo se že dvanajst let. Prvi člani so se srečali v krožku na univerzi za tretje življenjsko obdobje, potem pa so se odločili za samostojno pot.

Svoje ustvarjanje jemljejo zelo resno, saj, kot poudarjajo, jim ne gre za pisanje spominov, pač pa za literarno ustvarjenje, ki ga želijo kar najbolj izpiliti, zato so se vedno pripravljeni učiti. Na srečanjih ob sredah se pod vodstvom mentorja poglabljajo v tuja in svoja dela, se preizkušajo v pisanju proze in poezije, bogatijo besedni zaklad, se spodbujajo in si pomagajo pri ustvarjanju. Prirejajo literarne večere, naslednji bo aprila v Vodnikovi domačiji. Nastopili so tudi v Centru starejših Trnovo (na fotografiji). Svoja dela objavljajo v revijah, da preverijo svoje sposobnosti, pa radi sodelujejo na literarnih natečajih. In to uspešno!

V društvu Senior sledijo spoznanju, da problemov staranja ni mogoče obvladovati brez lastne skrbi za zdravje, dobro počutje ter sožitje v družinskem krogu. Zato poleg programov z izobraževalno vsebino (učenje računalništva, angleščine na začetni in nadaljevalni stopnji, nemščine, španščine, italijanščine in japonščine) teče tudi izobraževalni program za ohranjanje zdravja in osveščanja za zdravo starost.

Pri načrtovanju teh aktivnosti se opirajo na lastne izkušnje s problemi, ki se pojavljajo v zrelih letih: ustrezno prehranjevanje, ritem spanja, vzdrževanje telesne kondicije in šibke mentalne aktivnosti, kar vse nemalokrat povzroča stres in zdravstvene težave. Ugotavljajo, da je za ohranjanje zdravja in mentalnih sposobnosti v starosti odločilen uravnotežen in zdrav življenjski slog. Programi za ohranjanje zdravja, kot so predavanja o zdravi prehrani in različnih obolenjih ter program nordijske hoje, so v prvi vrsti namenjeni preventivi, svetovanju ter razvijanju lastnega kritičnega razmišljanja o zdravju.