2. DAN FESTIVALA ZA 3. ŽIVLJENJSKO OBDOBJE 30.09.2010
Festival je bil tudi letos, kot vsa prejšnja leta, razdeljen na več ravni, razdeljenih v tematske parke: od kulturnega do sejemskega, za otroke do delavnic za starejše. Nad vsem tem dogajanjem v Cankarjevem domu in njegovi bližini pa je vsebinski kompleks, konferenca z vsakodnevnim tematskim plenarnim delom in popoldanskimi okroglimi mizami. Strokovne razprave je spremljala in jih povzema novinarka in urednica Lada Zei.
Strokovne razprave
Evropske socialne politike in izzivi starajoče se družbe.
Pod tem imenom je potekal prvi dan plenarni del konference.
Uvodno predavanje dr. Zinke Kolarič (profesorice na fakulteti za družbene vede) o sistemih blaginje, procesih solidarnosti med generacijami v evropskih družbah je pokazalo, da bo za spremembo razkroja premalo zgolj nova družbena pogodba. Potrebna je nova vizija družbe, ki ne bo temeljila na rasti družbenega proizvoda. Nemoč sedanje ureditve je na statističnih številkah v primerjavi z realnostjo pokazalo tudi predavanje Tomaža Banovca. Predstavnika ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Davor Dominkuš in mag. Martina Trbanc pa sta predstavila nove zakone in dolgoročne strateške dokumente, s katerimi poskuša Slovenija - podobno kot Evropa zajeziti naraščanje socialnih stisk v hitro spreminjajoči in starajoči se družbi.
Poudarki okroglih miz
Izkušnje držav zahodnega Balkana na področju boja proti revščini in socialni izključenosti.
Pogovor je usmerjal Aleš Kenda, sodelovali pa so Davor Dominkuš z ministrstva za delo, Josip Vincek iz upokojenske matica upokojencev Hrvaške in Dragi Argirovski upokojenske zveze Makedonije.
Nekaj poudarkov iz razprave:
- Priporočilo za sprejem strateških dokumentov na temo skrbi boja proti revščini in socialni izključenosti. Dokumenti naj bodo plod sodelovanja vladnih in nevladnih organizacij ter lokalnega, regionalnega in nacionalnega nivoja ob upoštevanju medgeneracijske komponente.
- Razmisliti bi bilo treba o uvajanju državne socialne pokojnine, materialnih prejemkov, zagotovljenih vsem starejšim glede na njihov materialni položaj.
- Nujno je tesno sodelovanje vladnih in nevladnih organizacij v medsebojnem dialogu.
- Pobuda, da podobne festivale organizirajo tudi druge države zahodnega Balkana
- Poziv, da se starejšim zagotovi dostop do ustreznih programov na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe in socialnega varstva, ki pomagajo k socialnemu vključevanju in preprečujejo socialno izključevanje.
Inovativne poti vključevanja starejših managerjev in strokovnjakov v podporo gospodarstvu.
Pogovor je usmerjal mag. Jožko Čuk, sodelovali pa so mag. Antonija Štucin, Zineta Vilman, mag. Majda Širok in Janez Žezlina.
Nekaj poudarkov iz razprave:
- Pospešiti je treba ustanovitev sistemov (organizacijsko in kadrovsko) za podporo medgeneracijskega sodelovanja in aktivnega staranja.
- Izdelati in uveljaviti je treba nacionalne programe za podporo aktivnemu staranju in medgeneracijskemu sodelovanju, kot npr.: nacionalni programi za starejše zaposlene, za blaginjo na delovnem mestu, za razvoj delovnih mest, za produktivnost itd.
- Potrebna je promocija podjetništva za starejše.
- Potrebna je promocija mreže modrih svetovalcev kot potencialnih mentorjev za gospodarske in družbene dejavnosti.
- Potrebno je usposobiti seniorske organizacije za aktivnejše črpanje EU sredstev in finančno podporo države.
Socialne posledice ekonomske krize za populacijo starejših
Pogovor je usmerjala mag. Martina Trbanc, sodelovali pa so dr. Maša Filipovič Hrast s FDV, Rožca Šonc, predstavnica ZDUS) in Caterina Martina, predstavnica UIL pensionati iz Italije. Ugotovili so, da je ekonomska kriza okrepila tveganje za revščino in se prenaša iz skupin upokojencev z nizkimi dohodki na tiste s srednjimi dohodki. Starejši za reševanje situacije uporabljajo različne strategije - od pasivnih kot so odrekanje, omejevanje itd do aktivnih, kot je iskanje dodatnega zaslužka, medsebojna pomoč itd).
Nekaj poudarkov iz razprave:
- Z javnimi politikami podpreti strategije starejših in jim s podporo in svetovanjem olajšati odločitve v času, ko sami ne bodo več mogli skrbeti zase.
- Več pozornosti nameniti neinstitucionalnim in polinstitucionalnim oblikam pomoči starejšim in prostovoljstvu.
- Za reševanje stanovanjske problematike ostarelih lastnikov, ki so brez sredstev za prenovo in se ne želijo preseliti drugam, ampak vztrajajo v lastniških stanovanjih iz zapuščinskih razlogov, bi bilo potrebno uvajati neodvisno finančno svetovanje, prilagojeno starejšim, ugotoviti možnosti kreditiranja starejših itd.
- Pozitivno prakso kaže italijansko sodelovanje upokojenih delavcev in kar kliče po mednarodnem sodelovanju in izmenjavi izkušenj na tem področju, saj se težave, ki se kažejo kot lokalna posebnost, pojavljajo tudi drugod in jih je potrebno prenesti na višjo (meddržavno ali evropsko) raven.
Spremljajoče kulturno dogajanje
Od kulturnih dogodkov moramo vsekakor omeniti nastope zamejskih pevskih zborov, ki je potekala pod naslovom 2. revija zamejskih pevskih zborov, predstavili pa so se upokojenski ženski pevski zbor Goriške, mešani pevski zbor slovenskih upokojencev iz Pliberka, ljudske pevke iz Porabja in upokojenski moški pevski zbor Fran Venturini iz Trsta. Tudi ti zbori so bili med štirinajstimi pevskimi zbori društev upokojencev Slovenije, ki so nastopili na popoldanskem 35. srečanju pevskih zborov. Za obe prireditvi je bilo veliko zanimanje, tako da so mnogi, ki bi jim radi prisluhnili, ostali pred vrati. Cankarjev dom postaja premajhen.
Omenimo še nastop makedonskih upokojencev iz Kumanova pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani. Ob množici domačinov, turistov, ki so pridno fotografirali, jih je prišel pozdravit ljubljanski župan Zoran Jankovič.
