3. DAN FESTIVAL ZAPRL VRATA 1.10.2010

7. oktober 2010

3. DAN FESTIVAL ZAPRL VRATA 1.10.2010

Razen predsednika države dr. Danila Turka so festival obiskali še ministri dr. Ljubica Jelušič, dr. Henrik Gjerkeš, Gregor Golobič in dr. Igor Lukšič, sicer pa je festival obiskalo podobno kot lani, kakih 15 tisoč mladih, srednje generacije in starejših iz vse države!

Sprehodili so se skozi 13 razstavnih parkov, v katerih se je predstavilo več kot 150 podjetij in organizacij, med njimi je bilo tudi nekaj razstavljavcev iz tujine, na dveh odprtih odrih in na štirih osrednjih prireditvah pa je nastopilo 3.800 pevcev, plesalcev, igralcev ipd. iz vse države slovenskega zamejstva in gosti iz nekdaj bratskih republik Jugoslavije, ki so letos prišli na festival prvič. Hvaležni so bili za topel sprejem in obljubili, da še pridejo, s seboj pa bodo pripeljali tudi politike, znanstvenike in prostovoljce, da bodo sodelovali na tematskih konferencah in okroglih mizah.

 Strokovne razprave

Naša sodelavka, novinarka in urednica Lada Zei je bila na nekaj najodmevnejših okroglih mizah in z njih poroča:

Plenarna konferenca o družbeni vključenosti starejših in njihovem blagostanju Izobraževanje, kultura in delo za vse življenje. Drugi festivalski dan je v plenarnem delu konference pod vodstvom dr. Jane Mali in univerzitetnih profesorjev dr. Ane Kranjc in dr. Vlada Dimovskega utrdil nekaj zaključkov o tem, da je na družbo treba gledati kot na celoto in obravnavati posamezne plasti znotraj te celosti. Če del družbe razbremenimo, mora breme sprejeti drug del družbe. Če bomo vztrajali pri uveljavljeni podobi o stari generaciji, bomo uničili srednjo generacijo, je bila prepričana dr. Ana Kranjc, ki opaža pri generaciji študirajoče mladine spremenjen odnos do dela in zaposlitve, posamezniki si namreč delo vse bolj pogosto iščejo v okviru lastnih interesov in veselja, namesto ponujenih delovnih mest. Živimo v družbi možnosti, s spremenjenim pogledom na življenje pa tudi za starejše ni pravega razloga, da bi se pritoževali: razbremenjeni obveznosti do poklica in družbe se lahko uveljavljajo na področjih, ki so jih morali prej zanemarjati. Brez vseživljenjskega izobraževanja ni vseživljenjskega dela. Po domače, neizobraženi se dela ne veselijo, ko stopijo v pokoj. Dr. Ani Kranjc in njeni teoriji o vseživljenjskem izobraževanju in vseživljenjskem delu se je pridružil tudi dr. Dimovski, ki je prikazal možnosti zaposlovanja starejših ljudi na podlagi znanj in izkušenj brez zapisane letnice rojstva. Žal je realno stanje drugačno in zato bi morali družbo prevetriti in jo očistiti brezobzirnosti in nestrpnosti v jeziku in v dejanjih, potrebno pa je tudi na novo definirati starost. Široka razprava med poslušalci je znak, da bo tema o družbenem vključevanju dolgožive družbe še dolgo vroča.

Okrogla miza Dobre prakse različnih institucij. Stereotipe o starosti, ki so bili teoretično opisani na plenarnem delu konference medtem že spreminjajo primeri dobre prakse v Sloveniji je med drugim dejala voditeljica pogovora, predstavnica aktiva socialnih delavcev domov za starejše pri Skupnosti socialnih zavodov Marjana Kamnik. Na okrogli mizi so predstavili štiri domove za starejše. V domu Lendava so preskusili nov koncept in metode dela na skupini starejših uporabnikov, ki odlično funkcionirajo v gospodinjski skupnosti. Medgeneracijski športno zabavni maraton je doživel odobravanje v organizaciji doma starejših občanov gornja Radgona, v Domu dr. Jožeta Potrča v Poljčanah pa so starejše uspešno socialno integrirali v okolje in družbo s pomočjo prostovoljnega dela mladih. Poseben projekt imenovan Z roko v roki so uspešno preskusili v Koroškem domu starostnikov Černeče v sodelovanju z osnovno šolo Neznanih talcev Dravograd. Skupna ugotovitev okrogle mize zadeva potrebo po večji popularizaciji oziroma širši predstavitvi projektov, ki spremenijo sliko o starosti in življenju v domu za starejše ljudi.

Okrogla miza o ekonomskih in pravnih vidikih vključevanja starejših v sodobno družbo. Še vedno novost, čeprav v praksi preskušana že nekaj let, je spoznanje, da se morajo starejši pravočasno pripraviti na upokojitev in na aktivno preživljanje upokojenskih let. Razprava je pod vodstvom Francke Četković podrobno prikazala primer dobre prakse, ki jo v predupokojitvenih programih za svoje delavce pripravlja MORS in pozneje, ko se vojaki relativno zgodaj upokojijo, spremlja njihovo življenje s pomočjo šolanih trenerjev oziroma voditeljskih parov. Med sklepi te okrogle mize je - poleg ugotovitve, da so take priprave še aktivnih ljudi na upokojitev vredne posnemanja - tudi odpiranje možnosti, da bi združevali civilne in vojaške upokojence v različnih aktivnostih.

Okrogla miza o kulturi in izobraževanju v povezavi z večjim blagostanjem. Končno, a ne na koncu se je odvila še okrogla miza pod vodstvom dr. Dušane Findeisen, izvedenke za zaposlovanje in izobraževanje v evropski platformi starejših AGE. Prepričana je, da pot v trdnejšo družbo in večje blagostanje osebno in družbeno ni le zagotavljanje delovnih mest in dostojnega osebnega dohodka, ampak je tudi v enakovrednejšem dostopu do znanja in kulture. Kultura in znanje vračata dostojanstvo. Okrogla miza se je ukvarjala z vprašanji o pomenu znanja in kulture na povezanost generacij, o njunem vplivu na življenje starejših, o domnevi, da sta znanje in kultura dostopna samo družbeni eliti in podobnem.

Kultura kot pojem, ki poleg umetnosti zajema način življenja, je skupek predstav, ki spremenijo obnašanje in delovanje. Ekonomski učinki kulture so tako veliki, da se je razvilo področje, imenovano ekonomija kulture. Kultura in znanje vplivata na posameznika, skupnost in družbo, sta vtkani v skupnost in se prenašata na vse generacije. Sta temelj dejavnega staranja in medgeneracijskega povezovanja, sta temelj trdne, kohezivne družbe.

Zaključna prireditev

Festival se je pozno popoldne zaključil z dobro obiskano slovesnostjo v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma. Na njej so obiskovalcem spregovorili številni, Davor Dominkuš z ministrstva za delo je obljubil, da bodo uvodni članki, razprave, predvsem pa zaključki konferenc in okroglih miz izšli v knjižni obliki, naklado pa, da bodo razdelili med vse zainteresirane, predvsem pa poslali knjige politikom in poslancem državnega zbora.

V imenu organizatorjev, Zveze društev upokojencev Slovenije, Zveze za tehnično kulturo Slovenije in Inštituta Hevreka! se je vsem sodelujočim zahvalil za dobro pripravo festivala, obiskovalcem pa za obisk, starosta slovenske upokojenske organizacije Aldo Ternovec, donedavna še podpredsednik ZDUS, v imenu gostov pa namestnik predsednika upokojenske matice Hrvaške (Matice umirovljenika Hrvatske) Rudolf Benček.

V kulturnem programu so nastopili mešani pevski zbor ljubljanske Kolinske, plesna skupina Ajda, upokojenski pevski zbor iz hrvaškega Vrbovca, dekliški Zbor Aurora s srednje vzgojiteljske šole in gimnazije v Ljubljani, mešani pevski zbor upokojencev iz prav tako hrvaške Koprivnice, mešani pevski zbor KUD Tine Rožanc iz Ljubljane ter pevci, upokojeni pedagoški delavci iz Celja in pevski zbor Vojnik.


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media