Večina trditev zavaja - drži le vsaka peta
Zato se moramo potrošniki zavedati, da na živilih ne sme biti napisano, da preprečujejo, zdravijo ali ozdravljajo bolezni.
Žal pa večina potrošnikov verjame tem trditvam, saj je po raziskavi, ki so jo leta 2005 izvedli v krovni evropski potrošniški organizaciji (BEUC) kar četrtina anketiranih potrošnikov menilo, da so učinki na zdravje in počutje, ki so predstavljeni v oglasih, resnični.
Evropska komisija je pripravila uredbo, ki naj bi začela veljati še letos. V ta namen je pregledala 2.758 splošnih trditev in izkazalo se je, da je bila pozitivno ocenjena le vsaka peta. Negativno mnenje je komisija sprejela tudi za trditve, ki potrošnikom sporočajo, da probiotiki in prebiotiki pozitivno učinkujejo na človekov imunski sistem ter da zelo ugodno vplivajo na prebavo
Z zdravstvenimi trditvami pa bodo lahko še naprej opremljena tista živila, ki vsebujejo vitamine, minerale in nekatere maščobne kisline iz skupine omega 3, ker je že dobro raziskan pozitiven učinek mikrohranil na delovanje človeškega telesa. Enako velja za topne vlaknine, ki so naravno prisotne v ovsu (navadni ovseni kosmiči) in ječmenu. Vendar bodo morali proizvajalci na deklaracijo tudi napisati, koliko živila z dodanimi vlakninami beta-glukan mora potrošnik pojesti na dan, da bo dosegel opisani učinek. Na žvečilnih gumijih brez dodanega sladkorja pa bo lahko zapisana trditev, da »žvečenje pomaga nevtralizirati kisline in pomaga k remineralizaciji zob, če takoj po jedi vsaj dvajset minut žvečimo gumi.«
