Strokovnjaki in bolniki o demenci
Ob jubilejni konferenci je nastal poštni žig, izšla pa je tudi posebna znamka.
V Cankarjevem domu v Ljubljani od danes do 5. septembra poteka 25. konferenca Alzheimer Europe, ki se je udeležuje več kot 600 delegatov iz vsaj 60 držav. Med njimi so psihologi, nevrologi in zdravniki drugih strok, znanstveniki, farmacevti, socialni delavci ter svojci ljudi z demenco, ki bodo govorili o glavni temi: prenosu strategij in raziskav v prakso. Posebej dragocene so izkušnje bolnikov, ki so še toliko pri močeh, da lahko povedo, kakšno oskrbo si želijo in kaj potrebujejo. Tako se je v Ljubljani že sestala enajstčlanska Evropska delovna skupina bolnikov z demenco, v kateri je tudi Slovenec. Njihov moto je "Nič več o nas brez nas."
Demenca, pri kateri propadajo kognitivne sposobnosti, za kar ni učinkovitega zdravila, v povprečju traja od 10 do 15 let in velja za eno najdražjih bolezni ter veliko ekonomsko in socialno breme za družbo. V Evropi je več kot 9 milijonov bolnikov z demenco (najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen), v Sloveniji pa več kot 32 tisoč. Zaradi staranja prebivalstva se bo v prihodnjih dvajsetih letih to število podvojilo.Slovenija je na epidemijo demence zelo slabo pripravljena, zato strokovnjaki in civilna družba opozarjajo na čim prejšnje sprejetje Nacionalnega plana za demenco, ki nastaja na ministrstvu za zdravje. V njem mora biti razdelana celotna obravnava bolnika z demenco, od diagnoze do končnih, žal terminalnih faz. Zdaj bolnike najpogosteje obravnavajo družinski zdravniki, ki imajo še premalo znanja in izkušenj z njimi. Pot do postavitve prave diagnoze in ustreznega zdravljenja pri psihiatrih ali nevrologih je praviloma dolga, medtem pa bolezen že zelo napreduje. Zelo pomembno je namreč zgodnje diagnosticiranje, ker lahko v prvi fazi zdravila ublažijo specifične vedenjske in psihične simptome (pozabljanje, nemir, blodnje, tavanje, depresija …) in upočasnijo nadaljnji potek bolezni. Tovrstne preiskave z najsodobnejšimi metodami in aparati že šest let opravljajo v Centru za kognitivne motnje Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Tako za bolnike kot za svojce pa je posebnega pomena ustvarjanje t.i. demenci prijaznega okolja, da bi bolniki ostali čim dlje na svojem domu in med znanimi ljudmi. Svojci bolnikov so v »nenehni pripravljenosti« in kmalu tudi sami psihično in fizično izčrpani ter v hudih stiskah. Zato moramo v družbi pospešeno razvijati storitve pomoči na domu. Slovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica že usposablja prostovoljce, ki bodo družabniki bolnikov z demenco na njihovem domu. Če potrebujete njihovo pomoč, pokličite na tel. št.: 01 256 51 11 (med 10. in 15. uro) ali poglejte na spletno stran www.spomincica.si
A. Ž.
