Gesla naj bodo različna
Digitalni kotiček
Primerjava preprostega in varnejšega gesla
Gesla so eden najpomembnejših načinov za varovanje podatkov v digitalnem svetu. Uporabljamo jih pri dostopu do elektronske pošte, družbenih omrežij, spletnih trgovin, elektronske banke in številnih drugih storitvah. Dobro geslo nam ne vzame veliko časa, lahko pa nam prihrani veliko nevšečnosti.
Čeprav ga uporabljamo skoraj vsak dan, mu pogosto ne namenimo dovolj pozornosti. Dobro in varno geslo je namreč prva zaščita pred nepooblaščenim dostopom do naših naprav, uporabniških računov in osebnih podatkov. Prav zato je nadvse pomembno, da znamo ustvariti dobrega in z njim tudi pravilno ravnati. Že z nekaj preprostimi navadami lahko tako veliko naredimo za svojo varnost na spletu. Preprosto povedano, geslo je kot digitalni ključ, s katerim odklenemo dostop do svojega uporabniškega računa. Tako kot ključa svojega doma ne bi izročili neznancu, tudi svojega gesla ne smemo deliti z drugimi.
Gesla uporabljamo na računalnikih, telefonih, tablicah in različnih spletnih straneh ter aplikacijah. Z njimi lahko zavarujemo že dostop do svoje naprave. Nekatere naprave in storitve nam poleg gesla omogočajo še uporabo prstnega odtisa ali prepoznave obraza. Ko ustvarimo uporabniški račun, nas spletna stran ali aplikacija običajno pozove, da določimo geslo. Nekatere storitve nam takoj pokažejo, ali je izbrano geslo dovolj močno, in določijo pravila, ki jih mora geslo izpolnjevati.
Pred čim nas geslo varuje? Dobro geslo pomaga preprečevati, da bi do naših računov in podatkov dostopale nepooblaščene osebe. Z njim zaščitimo predvsem:
● Elektronsko pošto – preprečimo drugim dostop do svojih sporočil in osebnih podatkov.
● Družbena omrežja – zavarujemo svoje profile in vsebine pred nepooblaščenim dostopom.
● Spletno bančništvo – pomagamo zaščititi dostop do svojih finančnih podatkov.
● Spletne trgovine – zavarujemo podatke, ki jih imamo shranjene v uporabniškem računu.
● Telefon in računalnik – drugim preprečimo preprost dostop do svojih naprav in vsebin.
Zakaj ne smemo povsod uporabljati istega gesla? Uporaba enega gesla za več različnih računov se nam morda zdi priročna, saj si moramo zapomniti samo eno geslo. Vendar je lahko to veliko varnostno tveganje. Če nekdo pridobi geslo enega od naših računov, ga lahko poskusi uporabiti tudi za prijavo v našo elektronsko pošto, družbena omrežja ali druge storitve.
Kako ustvarimo dobro geslo
Dobro geslo naj bo predvsem dolgo, težko uganljivo in drugačno za vsak pomemben uporabniški račun. Izogibajmo se zelo preprostim geslom, kot so »123456«. Priporočljivo je, da uporabimo daljše geslo oziroma geselno frazo, ki si jo lahko zapomnimo, drugi pa jo bodo težko uganili. Pri tem lahko združimo več nepovezanih besed, številk ali drugih znakov. Pomembno je predvsem, da ne uporabljamo podatkov, ki jih lahko drugi hitro ugotovijo, na primer svojega imena, rojstnega datuma, imena hišnega ljubljenčka ali telefonske številke. Daljše in manj predvidljivo geslo je praviloma težje uganiti ali razkriti.
Primer uporabe gesla:
● manj varno: Marija123
● bolj varno: Morje-Kolo!Lipa-27*
Če si težko zapomnite veliko različnih gesel, si lahko pomagate z upraviteljem gesel. To je orodje, ki varno shrani vaša gesla, vi pa si morate zapomniti predvsem glavno geslo za dostop do upravitelja. Upravljanje gesel ponujajo tudi nekateri spletni brskalniki in pametni telefoni.
Nekaj nujnih previdnosti pri uporabi
Pri uporabi gesel je zelo pomembno, da z njimi ravnamo previdno. Dobro je upoštevati nekaj pravil:
● Nikoli ga ne posredujte drugim osebam. Previdni bodite tudi pri telefonskih klicih, SMS-sporočilih ali elektronski pošti, v katerih vas nekdo prosi zanj.
● Za različne pomembne uporabniške račune uporabljajte različna gesla.
● Kjer je mogoče, vključite dvostopenjsko oziroma večfaktorsko preverjanje pristnosti. Tako poleg gesla prijavo potrdite še na drug način, na primer s kodo ali potrditvijo na telefonu.
● Če sumite, da je nekdo izvedel za vaše geslo, ga čim prej spremenite. Novo naj bo drugačno od prejšnjega in ga ne uporabljajte na drugih računih.