Krompir premalo cenimo
Dobro počutjeseptember '26Prehrana
Prehrana
Krompir je v primerni količini zelo zdravo živilo, polno različnih hranilnih snovi – pravo bogastvo vitaminov, mineralov in vlaknin. Zaradi visoke vsebnosti škroba je eden temeljnih virov telesne energije. Ta je potrebna pri vseh telesnih dejavnostih, ne le pri premikanju mišic, temveč tudi pri razmišljanju, govorjenju, prebavi in posredno pri obnovi celic.
Po svetu poznamo več kot tri tisoč sort krompirja različnih lastnosti in barv – od bele, rumene, rdeče, rožnate, modre do krompirjev z bolj vodeno ali bolj moknato strukturo, takih, ki se močno razkuhajo, in drugih, ki tudi kuhani bolje ohranijo svojo obliko. Strogo medicinsko gledano pravzaprav ni zdrave diete, ki bi ga prepovedovala. Ustrezno toplotno obdelan krompir je lahko samostojna jed, pogosteje pa ga uživamo kot prilogo k mesu, ribam in drugim jedem, saj povsod lepo dopolnjuje in bogati obrok. Lahko ga oplemenitimo z zelišči, ocvirki, maslom, skuto in drugimi mlečnimi izdelki ali omakami. Uporabimo ga lahko kot osnovo za slane in sladke njoke, žlikrofe in žlinkrofe, krapce in štruklje, ga kuhamo, pražimo, pečemo, gratiniramo. Krompir je sestavina mnogoterih receptov, od golažev do obar in gostih juh, potic, štrukljev in še česa.
Pot krompirja do evropskih in slovenskih krožnikov ni bila lahka. Po prihodu v Evropo s Kolumbom je potreboval več kot dvesto let, da se je zares uveljavil. V habsburški monarhiji, kamor smo spadali tudi Slovenci, sta razsvetljena cesarica Marija Terezija in njen sin Jožef II. leta 1767 od kmetov zahtevala sajenje krompirja, duhovščini pa zagrozila, naj temu ne nasprotuje. Krompir je nato pomembno prispeval k zmanjšanju lakote in pomanjkanja. Kot nasitna in zanesljiva hrana je izboljšal zdravje ljudi ter omogočil hitrejši razvoj družbe, znanosti in tehnologije. Mnogi zgodovinarji zato poudarjajo, da je imel krompir pomembno vlogo pri razvoju sodobne Evrope.
Doma smo ga na naši skromni hribovski kmetiji radi sadili, vendar ga nikoli nismo poimenovali po sortah – šele veliko pozneje sem slišala za igorja in vesno –, temveč smo ga ločili po barvi: ta rdeči, ta rumeni, ta beli, poznali smo tudi plavega. Danes bi najbrž rekli, da je to vijoličasti krompir. Toda naši niso bili izvorni južnoameriški indijanski krompirji različnih barv. Te so pred leti iz Južne Amerike v Evropo prenesli nemški ljubitelji krompirja, danes pa ga poznamo tudi pri nas. A barve ne spreminjajo osnovnih lastnosti krompirja, mu pa dodajajo vrednost z barvitimi antioksidanti. Bolj kot barva je pomembno, da je tak krompir pridelan ekološko, da ga lahko jemo z olupkom vred, kajti pod njim je največ zaščitnih snovi.
Krompir kot pomoč možganom in živčevju
V krompirju je do 80 odstotkov vode, približno 17,5 odstotka ogljikovih hidratov, 2,5 odstotka vlaknin in do dva odstotka beljakovin, le 0,1 odstotka pa je maščob, zato sam po sebi ne redi. Njegova energijska vrednost je 285 kJ (68 kcal), kar velja za kuhan krompir, pražen, ocvrt ali pire pa imajo zaradi dodatkov maščobe višjo energijsko vrednost. V krompirju je veliko mineralov in vitaminov. Poleg kalija, ki ga ima 421 mg/100 g, kar ga uvršča med najboljše vire tega minerala za dobro srce in žilje, so prisotni še fosfor, magnezij, kalcij, nekaj železa in drugi minerali v sledovih. Krompir je tudi dober vir vitamina C (do 22 mg/100 g). Nekaj ga sicer izgubimo pri pripravi jedi, a ne vsega. Poleg vitamina B1 vsebuje tudi vitamine B2, B3, B5 in B9.
Krompir pomaga uravnavati krvni tlak. Strokovnjaki univerze v angleškem Norwichu so v njem odkrili molekulo kukoamin, ki pomaga zniževati visok krvni tlak. Ameriški inštitut ministrstva za kmetijstvo USDA pa je raziskal vpliv 60 različnih vrst fitokemikalij in vitaminov v kožici krompirja in gomolju. Med njimi je veliko flavonoidov, ki preprečujejo nastanek bolezni srca in žilja, saj znižujejo raven »slabega« holesterola LDL v krvi in preprečujejo oksidacijo maščob, ki bi se drugače nalagale na stene žil. Flavonoidom pomagajo vitamini skupine B, ki zmanjšujejo koncentracijo homocisteina. Ta je med poglavitnimi povzročitelji vnetja žil, čemur lahko sledita srčni infarkt ali možganska kap. Krompir vsebuje tudi karotenoide, ki varujejo zdravo srce, žilje in druge organe. Vitamini ter kalcij in magnezij v krompirju močno blažijo revmatska obolenja. Enak učinek ima tudi voda, v kateri se je krompir kuhal. Že en sam krompir zadosti kar 12 odstotkom priporočenega dnevnega vnosa vlaknin, ki zagotavljajo zdravo prebavo in pravilno delovanje črevesja ter ga dobro varujejo pred razvojem rakavih obolenj. Večina vlaknin je v olupku, zato mladega krompirja ne lupimo, starejšega pa kuhamo z olupkom. Krompir bi lahko šteli za varuha pravilnega delovanja možganov, saj je bogat z vitaminom B6; ta pa je odločilen za obnavljanje celic, tudi možganskih in živčnih. Zato krompir vpliva na zdravje živčnega sistema, pomirja in uravnava razpoloženje, saj je vitamin B6 povezan z občutki sproščenosti, sreče in zadovoljstva. Vitamini skupine B skupaj sodelujejo pri nastajanju nevrotransmiterjev, ki prenašajo sporočila.
Ljudski glas kuje krompir med zvezde
Ljudje že dolgo vedo, da krompir pomaga koži. Maska iz zmečkanega surovega krompirja in medu pomaga pri mozoljih ter občutno mehča kožo. Učinkovita je tudi pri opeklinah. Še bolj učinkovit je sok iz svežega krompirja, ki »zdravi« manjše ranice in odrgnine, zvine, težave s kožo in razjede ter pomaga zoper utrujeno, mlahavo in uvelo kožo. Ohlajen krompir prerežemo na polovico, z njima zdrgnemo obraz in ga po 15 minutah speremo. Olupke polagamo na vrat, da napnejo kožo. Rezine krompirja blažijo podočnjake in odpravljajo pege na rokah. Pitje svežega krompirjevega soka v ljudskem zdravilstvu priporočajo za blaženje zgage, gastritisa, želodčnih razjed in pri zastrupitvi želodca. Želodcu hitro pomagajo krompirjeva juha, kuhan krompir ali krompirjev pire z maslom ali smetano. Krompir priporočajo kot pomirjevalo pri glavobolih. Pri boleznih zgornjih dihal, ki jih spremlja suh kašelj, pa svetujejo krompirjevo parno inhalacijo. Pri zdravljenju opeklin in ekcemov pomaga sveže naribana krompirjeva kaša.
Nekaj priporočil za pripravo
– Krompir skuhajte z olupkom, šele potem ga olupite, če jed tako zahteva. Pod olupkom je največ vitaminov in mineralov, tu so še flavonoidi, fenolne kisline in v rumenih vrstah krompirja tudi še karotenoidi.
– Bel krompir je primernejši za kuhanje, ker ohranimo vse snovi v tekočini, medtem ko so rumene in rdeče sorte ustrezne tudi za praženje in cvrenje, saj se z maščobo karotenoidi še bolj sprostijo.
– Krompirja zaradi vodotopnih snovi nikakor ne namakamo in hranimo v vodi, ker se minerali izlužijo, marveč ga pripravimo sproti.
Recepta
Ždruc (Alenka Volk Penko, Harije)
Potrebujemo: po en velik krompir na osebo ter sorazmerno količino zelja, ohrovta ali buč (vedno le eno vrsto zelenjave), 1 do 2 stroka česna, sol, poper in vodo. Za zabelo: 1 do 2 žlici svinjske masti, ocvirki ali panceta.
Pripravimo: krompir in zelenjavo skupaj skuhamo v slanem kropu tako, da na vrh krompirja v loncu položimo grobo narezano izbrano zelenjavo in po želji dodamo še strok česna. Ko sta krompir in zelenjava mehka, odlijemo večino vode in jo prihranimo. Nato krompir in zelenjavo z ždrucovnikom dobro pretlačimo. Za zabelo na masti popražimo ocvirke in panceto, dodamo strt in drobno sesekljan česen, da zadiši. Zabelo stresemo na ždruc, prilijemo malo prihranjene krompirjeve vode, le toliko, da jed razredčimo. Popramo in še enkrat dobro pretlačimo oziroma »ždrucamo«, da se sestavine povežejo.
Opomba: Ždruc je priloga k mesnim jedem, če ga ponudimo kot samostojno jed, ga lahko dodatno zabelimo z ocvirki, panceto ali pršutom.
Vijoličasti njoki (Martina Gorjan Winkler, Lokve)
Potrebujemo: 1 kg vijoličastega (ali raznobarvnega) krompirja, 30 dag moke, eno jajce, vodo in sol
Pripravimo: krompir z olupkom skuhamo v slanem kropu, ga olupimo in pretlačimo, dodamo jajce in moko, morda ščepec soli, spet dobro pretlačimo, razvaljamo in narežemo na njoke. Skuhamo hitro; ko priplavajo na vrh, so kuhani. Ponudimo kot prilogo k mesu ali kot samostojno jed z omako s krožnikom solate.