S čebelami si delimo mesto
Čebelnjak v parku Tivoli
Poznavalci pravijo, da se čebele v mestih bolje počutijo, dlje živijo in so bolj zdrave kot denimo na podeželju. V mestih imajo namreč bolj raznoliko pašo, saj v parkih in drevoredih, na zelenicah in zasejanih gredicah rastejo številne neškropljene medovite rastline. Čebele zlahka najdejo medičino in cvetni prah, zato je med zelo kakovosten in različnih okusov.
Zato ni čudno, da postaja urbano čebelarstvo vse bolj priljubljeno in tudi Ljubljana ne zaostaja. Čebelji panji stojijo že nekaj let na strehah Cankarjevega doma, Centra kulture Španski borci, hotela Park, ob Vodnem mestu Atlantis sredi nakupovalnega središča BTC, ob robu Tivolskega parka. Med v Mestni občini Ljubljana uporabijo kot protokolarno darilo. Julija pa so urbani čebelnjak postavili tudi v Botaničnem vrtu.
Tradicija čebelarjenja v Ljubljani in okolici sega že v čas prvih prazgodovinskih naselbin, nadaljevalo se je nato vsa stoletja, saj je bilo modno, da so imele meščanske družine tudi svoj čebelnjak. Konec 19. stoletja je na Kongresnem trgu potekala živahna prodaja medu na debelo, prodaja medu na drobno pa je, do uvedbe tramvajske proge leta 1901, potekala na ulici ob Škofiji, ki še danes nosi ime Medarska ulica.
Posebnega pomena za porast čebelarstva je bil izbor prave pasme čebel. Za najbolj primerno se je izkazala naša kranjska sivka ali kranjíca, kot so poimenovali čebelo iz rodu Apis mellifica carnica. Odlikuje jo prilagojenost na naše podnebne razmere, neroljivost, dober razmnoževalni cikel, mirnost in delavnost, predvsem pa donosnost pridelka medu.
Učni čebelnjak
Na območju Ljubljane danes deluje več kot 300 čebelarjev s 4.500 panji. Povezani so v štirih čebelarskih društvih (Barje, Ljubljana Moste-Polje, Tacen in Ljubljana Center). Od oktobra 2015 je odprta tudi Čebelja pot, ki povezuje 31 članov, od izobraževalnih in kulturnih institucij, institucij povezanih z zdravjem do gospodarskih institucij ter seveda čebelarjev in čebelarskih društev. Pravzaprav projekt prerašča gibanje podobno mislečih, ki z najrazličnejšimi aktivnostmi skrbimo za dobrobit čebel v mestu in ni nenavadno, da je dobil nagrado URBACT mednarodnega projekta za dobre urbane prakse
Učni čebelnjak v Botaničnem vrtu
Del čebelje poti je tudi urbani učni čebelnjak v Botaničnem vrtu, ki so ga izdelali študenti Fakultete za arhitekturo pod mentorstvom prof. Mihe Dešmana. Pri delu so se zgledovali po čebelnjaku, ki ga je imel na svojem vrtu arhitekt Jože Plečnik. Urbani čebelnjak je hišica, v katero so, kot v navadnem čebelnjaku, postavljeni posamezni panji, hkrati pa z informacijskimi površinami in tablami obiskovalce obvešča o tradicionalni in sodobni kulturi čebelarjenja, tako ima čebelnjak še izobraževalni namen, obiskovalci lahko celo opazujejo čebele in čebelarja pri delu in se pomirjajo ob čebeljem brenčanju ... V čebelnjaku je osem klasičnih slovenskih panjev, zaenkrat sta naseljena dva.
