Letos je na Otočcu zmagala potica iz jabolčnih krhljev

29. marec 2018

Izdelovalke najboljših letošnjih potic z leve proti desni: Irena Zupan, Jožica Rupar in Jožica Verček

Na današnji velikonočni četrtek je na dolenjskem gradu Otočec potekal drugi festival velikonočne slovenske potice. Na ocenjevanje, ki so ga organizirale Terme Krka, so dobili 60 potic iz cele Slovenije. Strokovna komisija v sestavi  mag. Marlena Skvarča, prof. dr. Janez Bogataj in Janja Strašek iz krkinih term je poizkusila vse potice. Največ točk in s tem zlato priznanje je prejela potica iz jabolčnih krhljev, ki jo je spekla Irena Zupan iz Podbrezij, srebrno priznanje je šlo v roke Jožici Verček iz turistično-kulturnega društva Trškogorsko srce in bronasto Jožici Rupar, kuharici na gradi Otočec, obe sta spekli orehovo potico. Vseh 60 potic je šlo v prodajo, izkupiček 1.700 evrov bodo predali novomeškemu območnemu odboru Rdečega križa, ki bo denar namenila socialno šibkejšim družinam.

Poleg tradicionalnih orehovih in pehtranovih potic, slednjih je bilo letos bolj malo, so bile med razstavljenimi poticami tudi kokosove in čokoladne, korenčkove in celo bučne ter potice z nadevom iz suhega sadja. Prof. dr. Janez Bogataj je na prireditvi v imenu strokovne komisije povedal, da smo Slovenci lahko resnično ponosni na svojo tradicijo in delo, zato je čas, da končamo s frustracijo o naši nerazvitosti: »Mislim, da ravno potica dokazuje, kako je slovenski človek skozi vsa obdobja družbeno zgodovinskega razvoja poskrbel za to, da si je pripravil praznično obilje, pa čeprav za to ni imel velikih možnosti. Uporabil je namreč tisto, kar je ustvaril sam in kar mu je ob njegovem gospodarskem prizadevanju omogočila narava.«

Poleg prof. Bogataja, etnologa in avtorja knjig o poticah, sta strokovno komisijo sestavljali še mag. Marlena Skvarča, senzorična preskuševalka živil, in Janja Strašek, svetovalka za zdravo prehrano v Termah Krka. Komisija  je upoštevala tako zunanji izgled kot notranjo strukturo in okus potice, pa tudi tehnološko kvaliteto izdelave. Članica komisije mag. Marlena Skvarča je dejala, da je bila vsaka potica malo drugačna ter izpostavila, da najboljša potica ni vedno tudi najlepša, temveč so posebej pomembni aroma, vonj in tekstura: »Nekaj je tipičnih, tradicionalnih orehovih, veliko je sodobnih nadevov kot je čokoladni ali kokosov, nekaj je novih dodatkov kot so bučnice, brusnice ter seveda suho sadje, nadev zmagovalnih potic. Najbolj važna je harmonija, potica mora imeti okus po tistem nadevu, katerega ime nosi, ne sme se prekrivati z drugimi dodatki.« 

Državna sekretarka mag. Tanja Strniša je v imenu ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana, ki je bil tudi letos častni pokrovitelj dogodka, povedala, da se je v času med prvim in drugim festivalom zgodilo marsikaj pomembnega: »Ker je potica resnično kraljica vseh naših prazničnih jedi, smo si že nekaj let prizadevali to formalizirati in ji dati posebno mesto med zaščitenimi jedmi v Sloveniji. Vloga, da se slovenska potica zaščiti kot tradicionalna zajamčena posebnost, je ravno zdaj romala v Bruselj, da jo zaščitimo še na evropski ravni.« 

Zaščitena slovenska potica mora biti okrogla in namazana z enim od petih vrst nadevov, orehovim, orehovim z rozinami, rozinovim, pehtranovim in pehtranovim s skuto. Peko slovenskih potic najbolj zvesto in vztrajno gojijo članice Zveze kmetic Slovenije in številna društva podeželskih žena, kar se je izkazalo tudi na festivalu na Otočcu.

Največ potic je na ocenjevanje prispelo iz Podbrezij na Gorenjskem, predsednika komisije pa je še posebej razveselilo, da so izdelovalke pri peki uporabile lokalne sestavine, kot so suhi jabolčni krhlji in hruške, s čimer so sledile težnjam v sodobni gastronomiji, da moramo uporabljati čim več živil lokalnega izvora.

Zaključno prireditev je vodila znana televizijska voditeljica Bernarda Žarn, v kratkem kulturnem programu so nastopili učenci Glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta in zborček prikupnih deklic iz Osnovne šole Otočec.

 
 
 
 
 
 
 
 
 

Jožica Dorniž


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media