Družinski oskrbovalci so nepogrešljivi

10. maj 2018

Dr. Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka je vodil pogovor o dobrih praksah pri pomoči družinskim oskrbovalcem.

V Sloveniji potrebuje dolgotrajno oskrbo 80.000 ljudi, od tega jih okoli 20.000 živi v domovih za ostarele, okoli 6.000 jih prejema pomoč na domu, za več kot 50.000 ljudi skrbijo svojci. Delež starih, bolnih in onemoglih ljudi narašča, v prihodnjih desetletjih se bo podvojil, s tem pa se bodo povečali tudi stroški za zdravstveno in socialno varstvo. Brez množične družinske in druge neformalne oskrbe bi se državni socialni sistemi sesuli, saj javne blagajne nikjer na svetu ne morejo kriti dela in stroškov celotne oskrbe tako velikih skupin prebivalstva, kot so to bolni in stari ljudje.

O tem, kdo so družinski in drugi neformalni oskrbovalci, zakaj je njihovo delo pomembno za našo državo, kakšne so potrebe in želje družinskih oskrbovalcev, kako lahko družinskim oskrbovalcem nudi podporo državna politika, občine, zdravstvene, socialne in druge ustanove, nevladni organizacije in mediji, pa tudi kakšne so prakse v tujini in kaj se dogaja v Sloveniji, je poskušala poiskati odgovore prva konferenca o neformalni oskrbi v Sloveniji na Brdu pri Kranju, katere organizator je bilo Ministrstvo za zdravje, izvajalec pa Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, ki ima za sabo že 25 let raziskovalnega in razvojnega dela na področju dolgotrajne oskrbe. Poudarek na konferenci je bil na družinski oskrbi, saj je med neformalnimi  oskrbovalci več kot 80 odstotkov družinskih oskrbovalcev, ostalih 20 odstotkov so sosedje, prijatelji in prostovoljci. Gre za področje, ki je pri nas neurejeno, vendar še kako pomembno za prihodnost nas vseh, za mnoge pa je pereče že sedaj. Na Inštitutu Antona Trstenjaka so se zato odločili, da skupaj z evropskim združenjem Eurocarers, ki povezuje družinske oskrbovalce in njihove organizacije po Evropi in Slovenskim združenjem družinskih oskrbovalcev, ki deluje pod okriljem Inštituta, pripravijo pogovor o družinski in neformalni oskrbi.

Družinski in drugi neformalni oskrbovalci so še vedno brez širšega priznanja in podpore v politiki, v zdravstveni in socialni stroki, medijih in širši javnosti, svojem delovnem okolju in celo v družini. Zato je spodbudno, da se je konference udeležilo okrog 260 udeležencev, od tega je bila polovica družinskih članov in drugih neformalnih oskrbovalcev (sosedov, prijateljev, prostovoljcev), ki sedaj oskrbujejo doma starostno onemogle, kronično bolne in invalidne družinske člane, poleg njih so bili tudi predstavniki državne in lokalne oblasti, politike, zdravstvene, socialne, prostorske in drugih strok, nevladne organizacije in mediji. Pogovor so zaokrožili s primeri dobre prakse pri pomoči družinskim oskrbovalcem, ki so jih predstavili predstavniki starejšim prijaznih občin (Žiri, Kamnik, Ivančna Gorica in Kanal ob Soči), zdravstvene in socialne stroke (patronažna zdravstvena nega, mobilni paliativni tim, socialna pomoč, fizioterapija na domu) in nevladnih organizacij (Metulj, Združenje Spominčica, program Starejši za starejše pri Zdus) ter medijev, kjer se je predstavila naša revija Vzajemnost.

Na koncu konference so sprejeli naslednje zaključke:

1. Družinski in neformalni oskrbovalci so nepogrešljiv del kakovostne in finančno vzdržne dolgotrajne oskrbe.

2. Sodobni sistem dolgotrajne oskrbe je lahko human in finančno vzdržen le, če sistemsko povezuje neformalno in formalno oskrbo.

3. Pogoj za kakovost nacionalnega sistema dolgotrajne oskrbe je intenziven razvoj sodobnih programov za razbremenitev družinskih oskrbovalcev (od usposabljanja do omogočanja oddiha in usklajevanje poklicnega življenja).

4. Svojci - družinski oskrbovalci so najšibkejši člen med deležniki dolgotrajne oskrbe.

5. Dolgotrajna oskrba mora biti organizirana v krajevni skupnosti - enako kot otroško varstvo. Država mora celovit sistem dolgotrajne oskrbe regulirati z zakonodajo - s sistemom pravičnega in vzdržnega financiranja (vsaj 1,3 % BDP za dolgotrajno oskrbo, kar je evropsko povprečje, sedaj Slovenija nameni  le 0,9 % BDP).

6. Dolgotrajna oskrba bo v času intenzivnega povečevanja starejšega prebivalstva največja priložnost za razvoj solidarnosti in lepšega sožitja v sodobni družbi. 

 
 
 
 
 
 

Besedilo in fotografije: Jožica Dorniž


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media