O nevarnostih bolezni zamašenih žil
O periferni arterijski bolezni žil so govorili z leve proti desni: Rok Perme, dr. med., iz Združenja za žilne bolezni, prof. dr. Aleš Blinc, predstojnik oddelka v ljubljanskem UKC za žilne bolezni in Franc Zalar, podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja.
Predstavniki Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenja za žilne bolezni pri Slovenskem zdravniškem društvu so predstavili aktivnosti ob že šestem dnevu žil in projekt ZdraveArterije.si z namenom osveščati o periferni arterijski bolezni ali bolezni zamašenih žil, ki nezdravljena lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap.
»Periferno arterijsko bolezen ima vsak šesti prebivalec Slovenije, starejši od 55 let. Pri tej bolezni se na steno ožilja spodnjih okončin nalagajo maščobne obloge, kar zmanjšuje pretok krvi in lahko v najhujših oblikah bolezni privede celo do odmrtja tkiva (gangrene) in amputacije uda. Obloge pa se nalagajo tudi v žilah srca in možganov, kar lahko privede do usodnih zapletov, kot sta srčni infarkt ali možganska kap,« je povedal prof. dr. Aleš Blinc, predstojnik oddelka ljubljanskega UKC za žilne bolezni. Brez prepoznave bolezni in ustreznega zdravljenja je bila usoda bolnikov s periferno arterijsko boleznijo slabša kot pri bolnikih z limfomi ali bolnicah z rakom dojke. Na srečo prepoznavanje in ustrezno zdravljenje zmanjša srčno-žilne zaplete najmanj za polovico. V zadnjih dveh letih se kažejo dobri rezultati z intenzivnim obvladovanjem motenj presnove maščob in kombiniranim protitrombotičnim zdravljenjem z acetilsalicilno kislino in majhnimi odmerki rivaroksabana.
Namen akcije je osveščanje javnosti o pomenu periferne arterijske bolezni, je poudaril Rok Perme, dr. med., predstavnik Združenja za žilne bolezni, zato so na različnih lokacijah po Sloveniji člani Združenja in drugi sodelavci na voljo za pojasnila o bolezni in za nasvete. Izvajali bodo tudi meritve gleženjskega indeksa, in sicer v Ljubljani na dveh lokacijah: dopoldan v glavni avli UKC Ljubljana, popoldan od 13.30 do 17. ure pa v pasaži Maximarketa.
Dejavniki tveganja
Najpomembnejši dejavniki tveganja za razvoj periferne arterijske bolezni, na katere lahko vplivamo, so kajenje, sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak in povišane vrednosti holesterola v krvi. Ker velika večina bolnikov zaradi bolezni nima težav, dokler ne pride do resnih zapletov, je bistvenega pomena pravočasna postavitev diagnoze ter preventivno delovanje (zmanjševanje dejavnikov tveganja s spremembo življenjskega sloga in navad kot tudi z uporabo zdravil).
Hitra, enostavna in neboleča metoda za ugotavljanje stanja arterijske prekrvavitve nog je meritev gleženjskega indeksa, ki jo lahko opravimo pri svojem zdravniku. Meritev svetujejo starejšim od 50 let.
Ocenjujejo, da je v Sloveniji na leto 2.000 do 3.000 bolnikov s periferno arterijsko boleznijo. Smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni je pri teh bolnikih dva- do trikrat pogostejša. Eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj in napredovanje periferne arterijske bolezni je kajenje, ki pospeši razvoj bolezni, poslabša rezultate zdravljenja in poveča tveganje za amputacijo uda. Močan dejavnik tveganja je tudi sladkorna bolezen, saj so bolezni srca in žilja pri sladkornih bolnikih 2- do 4-krat pogostejše kot pri osebah brez sladkorne bolezni. Sladkorna bolezen žile postara za približno 15 let. Ostali pomembni dejavniki tveganja za razvoj periferne arterijske bolezni so še: napredovalo ledvično popuščanje, zvišan krvni tlak, povečane vsebnosti maščob in holesterola v krvi, debelost, telesna nedejavnost, družinska obremenjenost in starost.
Franc Zalar, podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja, je povedal, da bodo projekt ZdraveArterije.si izvajali s pomočjo raznih dogodkov po Sloveniji ter s podporo različnih organizacij, strokovnih društev kot društev pacientov in bolnikov. Diagnoza periferne arterijske bolezni se lahko opravi preko hitre in neboleče meritve gleženjskega indeksa, ki v eni minuti izmeri tlak v žilah ter natančno poda rezultate o prisotnosti bolezni. Meritve opravljajo tudi na sedežu njihovega društva na Dalmatinovi 10 v Ljubljani. Danes so meritve in svetovanja potekale v Ljubljani, na Ravnah. v Mežici, Slovenj Gradcu, Velenju, Dravogradu, Murski Soboti, Jesenicah in Izoli, v trboveljski bolnišnici pa bodo potekale 15. marca.
