O dokupu pokojninske dobe

17. april 2019

Z novinarske konference na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Ob predlogih za spremembo zakonodaje s področja pokojninskega zavarovanja je civilna iniciativa »Dokup dobe« opozorila, da je po njihovem mnenju prišlo do neenake in diskriminatorne obravnave zavarovancev, ki so po prej veljavnih predpisih dokupili pokojninsko dobo. Hkrati zatrjujejo, da je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, uveljavljen 1. januarja 2013 (ZPIZ-2), zavarovancem, ki še niso izpolnili pogojev za starostno pokojnino po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnem od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2012 (ZPIZ-1), pravico do dokupljene dobe odvzel. Pri tem pa zavarovancem niso bili vrnjeni prispevki, plačani za dokupljeno pokojninsko dobo.

Generalni direktor Zpiz Marijan Papež s sodelavci je na novinarski konferenci pojasnil, da je bila odločitev zavarovancev za dokup pokojninske dobe vselej prostovoljna, pri tem pa so bili izpolnjeni predpisani pogoji in plačani prispevki, dokupljena doba pa se zavarovancem upošteva pri odmeri starostne pokojnine, zato ni pravne podlage za vračilo prispevkov za dokup. Ustava na podlagi dopolnjene pokojninske dobe zavarovancem zagotavlja le varstvo pravnih pričakovanj glede pogojev za pridobitev pravice do pokojnine, veljavnih v času nastopa zavarovalnega primera.

O dokupljeni dobi v različnih obdobjih

Dokupljena doba, za katero so bili plačani prispevki, se vsakemu zavarovancu upošteva v pokojninsko dobo in s tem tudi pri odmeri pokojnine v ustreznem odstotku od pokojninske osnove. Po določbah ZPIZ-2 pa je pridobitev pravice pri nižji starosti odvisna od kakovosti pokojninske dobe: za starostno pokojnino od pokojninske dobe brez dokupa, za predčasno pokojnino od pokojninske dobe.

Zavarovanci, ki uveljavljajo starostno pokojnino po ZPIZ-2, so pokojninsko dobo lahko dokupili po: Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, uveljavljenem 1. aprila 1992- ZPIZ ali po ZPIZ-1. Pri dokupu je šlo praviloma za naknadno upoštevanje določenih obdobij opravljanja dejavnosti v pokojninsko dobo pod pogojem plačila prispevkov.

ZPIZ je ob izpolnitvi predpisanih pogojev omogočal dokup: časa zaključenega rednega šolanja na višji in visoki stopnji ter čas služenja vojaškega roka ter prejšnjega opravljanja kmetijske, samostojne, poklicne oziroma športne dejavnosti v obdobju pred uvedbo obveznega zavarovanja za opravljanje teh dejavnosti ob izpolnjenih pogojih iz zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnem od 1984 do 1992. Ista določba je državljanu omogočala tudi dokup časa, pred 1. 1. 1965, prebitega v državi, s katero ni bil sklenjen sporazum o socialnem zavarovanju.

ZPIZ-1 je urejal naslednje vrste dokupa pokojninske dobe: dokup časa prijave pri zavodu za zaposlovanje in časa nege in varstva otroka, mlajšega od treh let, prebitega zunaj zavarovanja, dokup časa zaključenega dodiplomskega in podiplomskega študija ter časa služenja vojaškega roka, nadomestne civilne službe ali osnovnega usposabljanja za rezervni sestav policije, dokup časa, v katerem je bil državljan RS po prenehanju zavarovanja pri zavodu zaposlen v državi, s katero ni sklenjen sporazum o socialnem zavarovanju in dokup časa opravljanja samostojne dejavnosti pred 1. 1. 1983.

Dokup časa prijave pri zavodu za zaposlovanje ter časa nege in varstva otroka, mlajšega od treh let po ZPIZ-1 je bil ugodnejši, saj je osnova za izračun prispevka znašala 60 odstotkov povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem je bila vložena zahteva za dokup. V ostalih treh primerih pa se je izračunaval od osnove v višini povprečne plače zavarovanca iz koledarskega leta pred vložitvijo zahteve za dokup, povečane za odstotek porasta pokojnin do zadnjega dne meseca, v katerem je vložena zahteva za dokup, vendar najmanj od zneska v višini 60 odstotkov povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem je bila vložena zahteva za dokup.

Že ZPIZ-1 brez upoštevanja dokupljene dobe

ZPIZ-1 je določil nova pojma delovne dobe in polne starosti. Delovna doba je bila opredeljena kot zavarovalna doba, vendar brez upoštevanja dokupljene dobe študija in vojaškega roka ter dodane dobe. Polna starost pa je pomenila starost, ki zagotavlja zavarovancu odmero pokojnine v višini, odvisni le od dopolnjene pokojninske dobe. Za moškega je znašala 63 let, za žensko pa 61 let, vendar se je uveljavljala postopno v prehodnem obdobju.

Zavarovancu, ki je dopolnil 58 let starosti in 40 let delovne dobe (moški) oziroma 38 let delovne dobe (ženska), je bila starostna pokojnina odmerjena v višini, odvisni od dopolnjene pokojninske dobe in se ni zmanjšala zaradi upokojitve pred dopolnitvijo polne starosti. Zavarovancu, ki ni dopolnil 40 let delovne dobe (moški) oziroma 38 let delovne dobe (ženska) in je pridobil pravico do starostne pokojnine pred dopolnitvijo polne starosti, se je pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove, zmanjšala na predpisan način za vsak mesec starosti, ki mu je manjkal do dopolnitve polne starosti (pri ženskah je do znižanja lahko prišlo, če so se po ZPIZ-1 upokojile od leta 2015 dalje).

V zvezi z očitki, da je šele ZPIZ-2, po katerem se dokupljeno obdobje ne šteje v pokojninsko dobo brez dokupa, retroaktivno posegel v dokupljeno pokojninsko dobo po prejšnjih predpisih, na Zpiz opozarjajo, da je bilo dokupljeno obdobje študija in vojaškega roka že po določbah ZPIZ-1 obravnavano drugače, saj se dokupljena doba študija in vojaškega roka ni štela v delovno dobo. Generalni direktor Marijan Papež je poudaril, da nikomur niso ničesar vzeli. Dokupljena doba se šteje v pokojninsko dobo in s tem upošteva tudi pri odmeri pokojnine v ustreznem odstotku od pokojninske osnove. Brez dokupa ne bi imeli pogojev za predčasno upokojitev in tudi ne bi uživali 20 odstotkov pokojnine ob nadaljnjem delu.

Kaj pravijo podatki?

Izmed vseh dokupov so največ (dobrih 54 odstotkov) dokupov izvedli zavarovanci, ki so pokojnino uveljavljali skladno z določbami ZPIZ-92. Med vsemi dokupi prevladujeta dokup zavarovalne dobe za čas služenja vojaškega roka (31 odstotkov) in dokup za čas študija (17 odstotkov). Po podatkih zavoda je trenutno 41.687 aktivnih uživalcev pokojnin (starostne, predčasne ali invalidske), ki so opravili dokup. Med njimi je 94 odstotkov uživalcev pokojnin, ki se je upokojilo po prejšnjem zakonu (ZPIZ-1) do 31. decembra 2012, le 6 odstotkov se jih je upokojilo po ZPIZ-2 po letu 2013. Po podatkih matične evidence je trenutno še 2.485 aktivnih zavarovancev, ki še niso uveljavili pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kar predstavlja 0,26 odstotka vseh aktivnih zavarovancev v januarju 2019.

 J. D.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media