Pri možganski kapi je pomembno hitro ukrepanje

10. maj 2019

Znaki za prepoznavanje možganske kapi

Možganska kap je najpogostejša nevrološka bolezen na svetu in samo v Sloveniji prizadene 4.000 ljudi letno, za posledico ima visoko smrtnost in veliko invalidnost. Najpogosteje se to zgodi doma, zato je pomembno, da svojci prepoznajo znake in hitro pokličejo zdravniško pomoč. Bolniki so namreč  nemočni in nezmožni povedati, kaj se dogaja z njimi in ne morejo prositi za pomoč. Uspešnost zdravljenja je namreč odvisna od hitrosti prevoza bolnika do zdravstvenega centra, saj lahko s hitrim pričetkom zdravljenja preprečijo posledice, so pred evropskim dnem ozaveščanja o možganski kapi, ki bo 14. maja, opozorili sogovorniki na URI Soča v Ljubljani.

Zavzeli so se za preventivo in ozaveščanje. Predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije prim. Matija Cevc je v okviru preventive izpostavil zdrav način življenja: telesno dejavnost, zdravo prehrano, vzdrževanje ustrezne telesne teže, opustitev kajenja in izogibanje alkoholu. Za ozaveščanje pa je ključno prepoznavanje znakov kapi, ki jih Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo imenuje GROM. Med njimi so prizadet govor, delna ali popolna ohromelost ene roke in povešen ustni kot obraza. V takem primeru je treba takoj poklicati pomoč, saj je glavni dejavnik, ki vpliva na učinkovitost zdravljenja, prav čas, v katerem pacienti pridejo do nevrologa.

V zadnjih dvajsetih letih so se na področju zdravljenja ishemične možganske kapi zgodile velike spremembe. Specialist nevrolog Igor Rigler iz ljubljanske nevrološke klinike je povedal, da pred letom 1990 ishemične možganske kapi v Sloveniji niso mogli zdraviti, na voljo je bila le rehabilitacija. Od leta 1991 uporabljajo intravensko trombolizo, s katero raztopijo relativno majhne strdke in v primeru, da se jo uporabi v prvih štirih urah po dogodku, deluje pri okoli 30 odstotkov pacientov, od leta 2010 pa še mehanično revaskularizacijo, ki je zelo uporabna pri velikih strdkih. Od tedaj se je invalidnost zelo zmanjšala, padla je tudi umrljivost. Pozitivne izkušnje z zdravljenjem po možganski kapi na Češkem je po video klicu predstavil tudi cerebrovaskularni nevrolog dr. Aleš Tomek, ki je povedal, da so se po letu 2011 sistematično lotili zmanjšati smrtnost in invalidnost po možganski kapi z ozaveščanjem ljudi, kako prepoznati znake bolezni in hitrim ukrepanjem in že beležijo pozitivne uspehe. Za posledicami možganske kapi je na Češkem leta 1995 umrlo 18.137 ljudi, leta 2016 pa 8.795. Poudaril pa je, da tega ne bi dosegli brez podpore vlade.

Barbara Starovasnik Žagavec, specialistka klinične psihologije na oddelku za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi pri URI Soča,  pa je opozorila, da imajo bolniki lahko kljub ugodnemu motoričnemu okrevanju kognitivne in emocionalne težave. Težko sledijo pogovoru, se težko učijo, pozabljajo, ne zmorejo več multiopravilnosti, zato so pogosto deležni opazk. Težave imajo lahko pri vračanju v delovni proces in pri vožnji avtomobila, zato potrebujejo pomoč.

Dobrodošla je tudi pomoč članov Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo (po možganski kapi), ki ima po Sloveniji že 22 klubov in šteje okrog 3000 članov. Več o združenju najdete na spletnem naslovu www.zdruzenjecvb.com .  Podpredsednica združenja prim.Tatjana Erjavec je pojasnila, da si prizadevajo uresničevati akcijski plan obravnave možganske kapi 2018-2030, ki sta ga pripravili organizaciji Evropsko združenje za možgansko kap in Stroke Alliance for Europe. Njihov cilj so preventivni ukrepi, s katerimi se bo število oseb z možgansko kapjo v Evropi znižalo za 10 odstotkov. Opozorila je, da je treba tiste, ki so kap že preživeli, opozarjati na pomen jemanja zdravil, saj z njim v prvem letu po dogodku preneha okoli 40 odstotkov bolnikov.

Zdravljenje bi se izboljšalo tudi z obravnavo več kot 90 odstotkov bolnikov v enotah za možgansko kap in s skrajšanjem časa do možne izvedbe trombolitičnega zdravljenja pod 120 minut, je nadaljevala. Združenje si bo zato prizadelo ozaveščati tudi prebivalce odročnih krajev, kjer je čas prevoza do ustreznih centrov daljši. Ker novi načini zdravljenja niso možni pri vseh bolnikih, je nujno sprejetje in udejanjanje minimalnih standardov za spremljanje in timsko oskrbo bolnikov ter pomoč svojcem v domačem okolju ali v socialno zdravstvenih institucijah.

Med nami živi okoli 40.000 oseb z možgansko kapjo in vsako leto se jim pridružijo novi. Na pomen preventive in zgodnjega prepoznavanja znakov možganske kapi bosta opozarjala Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo z že tradicionalnim pohodom bolnikov ob žici, ki bo 14. maja. Na Prešernovem trgu v Ljubljani bodo imeli tudi program za pohodnike in mimoidoče.

J. D.


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media