V vročini je najpomembnejše pitje vode

13. junij 2019

 Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v teh vročih dneh opozarjajo prebivalstvo, da je najpomembnejša hidracija oziroma pitje vode. Za starejše ljudi je priporočljiva količina od dva do tri litre vode na dan, za otroke okrog enega litra. Priporočeno je pitje v intervalih, je povedala zdravnica Simona Perčič z inštituta.

Priporočajo tudi, da vsak posluša sebe, "kajti vsi imamo center za termoregulacijo, ki nam pove, kdaj potrebujemo vodo oziroma kdaj smo žejni", je dejala Perčičeva.  Kot najbolj ogrožene je  izpostavila starejše ljudi, saj je njihov termoregulacijski center oslabljen in se jih mora kar nekoliko siliti, da pijejo vodo, je pojasnila.

"Voda je potrebna, ker so v času velikih temperatur znojenje poveča in izhlapeva iz kože ter nas tako tudi hladi, zato jo moramo uživati v velikih količinah," je opozorila. Najranljivejše skupine poleg starejših so tudi tisti s kroničnimi srčno-žilnimi in dihalnimi obolenji ter sladkorno boleznijo tipa 1 in 2. Pri teh bolnikih se fiziološki mehanizem, ki nas hladi z znojenjem, nekoliko spremeni in telo ne more oddajati toplote kot pri zdravih ljudeh, zato je nevarnost dehidracije večja. Odsvetujejo pa pitje alkohola, kave, gaziranih in sladkih pijač v vročih dneh, ker še bolj pospešijo odvajanje vode iz telesa.

Pri ogroženih skupinah bolnikov in pri otrocih  je treba po besedah Perčičeve posebej paziti na znake dehidracije. Poleg tega je treba biti primerno oblečen. Kot so ugotovile študije, svetle barve oblačil in naravni materiali, kot sta bombaž in lan, omogočajo boljše znojenje in hlajenje telesa, je dejala.

Znano je tudi, da so središča mest bolj vroča, temperature namreč na asfaltu in betonu narastejo hitreje kot na podeželju. Beton in asfalt vsrkavata toploto, tudi sevata, tako so središča mest po njenih navedbah najtoplejša. "Če smo že v središču, poiščemo kakšen vodnjak za osvežitev. A najbolje je v času visokih temperatur oditi v naravo ali pa ostati v klimatiziranem stanovanju, če tega ni pa se lahko v tem času umaknemo npr. v ohlajeni nakupovalni center, da se naše telo vsaj spočije," svetuje zdravnica.

Če ne upoštevamo omenjenih nasvetov, lahko dehidriramo. "Dehidracija je zgoščevanje krvi, posledice so lahko zelo hude, kajti pride do tvorjenja strdkov, ki lahko pridejo do srca in možganov oziroma privedejo do srčnega infarkta ali možganske kapi. Če se zadržujemo na pripeki, lahko pride do toplotnega udara in to je najhujši zaplet, posledica je lahko tudi smrt," je pojasnila.

Opozorilni znaki dehidracije so slabost, nemoč, zmedenost, velika žeja, zato je treba takšno osebo dati v senco, ji dati piti vodo in poklicati zdravnika na 112, če je hudo zmedena.

Povzeto po STA


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media