Čipkarski dnevi v Železnikih
V Železnikih se z večerno slovesnostjo, na kateri bo slavnostna govornica publicistka in zbirateljica ljudskega izročila Dušica Kunaver, začenjajo 57. čipkarski dnevi, najstarejša klekljarska prireditev pri nas. Letos potekajo pod sloganom Evropske manjšine: naša dediščina, jezik, tradicija bogatijo našo skupno evropsko kulturo.
Glavno besedo na prireditvi, ki jo že od leta 1963 pripravlja domače Turistično društvo, bodo imele čipke. Na ogled bodo razstave klekljanih izdelkov v kulturnem domu (na njej se predstavljajo tudi klekljarice iz Vrhnike in Nakla), v galeriji muzeja in Špendalovi hiši.
V petek in soboto bo potekal tradicionalni Rally Železniki, v soboto bodo dekleta in fantje v starem mestnem delu uprizorili ljudski običaj "pobiranje kranceljnov", v Sorici pa bodo pripravili mednarodno strokovno konferenco na temo evropskih manjšin.
Vrhunec dogajanja pa bo v nedeljo. Pripravili bodo predstavitev starih obrti, med drugim kovanja žebljev, nastopile bodo folklorne skupine in pihalni orkestri, delovala bo domača tržnica. Ob 15. uri pa se bo pred plavžem začelo tekmovanje otrok in odraslih v klekljanju.
Dolgoletna tradicija klekljanja
Kot piše na spletni strani Turističnega društva Železniki naj bi v Železnike prvo znanje o izdelovanju čipk prinesla leta 1881 Štatorjeva Katra, ki je služila v Idriji. Najprej je klekljati naučila hčeri svojega novega gospodarja, ki je kmalu ugotovil, da se čipke dobro prodajajo. Da bi izboljšal kvaliteto in s tem tudi ceno čipk, je že leta 1887 pripeljal v Železnike čipkarsko učiteljico, nato pa so dekleta učile kar ena drugo.
Ko je leta 1902 v nekdaj močnem železarskem mestu ugasnil zadnji plavž in je bila železarska tradicija končana, so se številne družine preživljale z izdelovanjem in prodajo čipk. Klekljali so praktično vsi: odrasle ženske, mlada dekleta, skoraj vsi otroci že od petega leta dalje, ter tudi starci in možje, ki so ostali v kraju. Leta 1907 je bila v Železnikih ustanovljena prva prava klekljarska šola. Delovala je vse do leta 1960, z dvema krajšima prekinitvama. Po drugi svetovni vojni pa so se z nastajanjem nove kovinske in lesne industrije odprla za ženske mnoga bolje plačana delovna mesta, zato so klekljale le še ob prostem času.
