Gibanje premaga kronično bolečino

6. september 2019

 Po nekaterih podatkih za kronično bolečino trpi najmanj 23 odstotkov Slovencev, pri starejših od 60 let že vsak tretji toži nad kroničnimi bolečinami. Redno gibanje je učinkovito, še posebej prilagojene vaje pod strokovnim vodstvom fizioterapevtov pomagajo premagovati težave, so povedali v Združenju fizioterapevtov Slovenije pred svetovnim dnevom fizioterapije, ki bo 8. septembra pod naslovom Fizioterapija in kronična bolečina.

 V 16 krajih bodo v septembru za občanke in občane pripravili vodene vadbe, predavanja, pohode in druge brezplačne dejavnosti. Več informacij preverite na spletni strani združenja:

https://www.physio.si/svetovni-dan-fizioterapije-2019-seznam-aktivnosti

Kronična bolečina narašča

Kronična bolečina zmanjšuje ali celo onemogoča opravljanje vsakdanjih aktivnosti bolj kot katerokoli drugo zdravstveno stanje. Povezana je lahko s široko paleto stanj, vključno z bolečino v vratnem in prsnem delu hrbtenice, z bolečino v ramenih, z glavobolom, z rakom, s fibromialgijo, z revmatoidnim artritisom in tudi z osteoartritisom. Najpogosteje pa gre za bolečine v križu. Zanimivo pa je, da ima kronično bolečino tudi veliko otrok in mladostnikov (od 20 do 35 odstotkov, največ v starosti med 16. in 20. letom). Večina občuti mišično-skletne bolečine zaradi nesorazmerne rasti, ter glavobole, zanje naj bi bile krive vsakdanje obremenitve.

Fizioterapevti opozarjajo, da je gibanje izrednega pomena za krepitev zdravja, ljudem s kronično bolečino pa svetujejo primerno telesno dejavnost in jih naučijo učinkovitih tehnik za samoobvladovanje kronične bolečin, s čimer pripomorejo k izboljšanju kakovosti njihovega življenja.Terapevtska vadba pomaga pri vzdrževanju gibljivosti in gibanja, izboljša srčnožilno zdravje, gradi in vzdržuje mišični tonus, izboljša razpoloženje in splošno dobro počutje, pomaga nadzirati bolečino, poveča zaupanje pacientov pri vključevanju v različne dejavnosti, pomaga ponovno prevzeti nadzor nad njihovim življenjem in nenazadnje zmanjša njihov strah pred bolečino.

Fizioterapevti brez licenc

Žal pa je fizioterapevtov pri nas znatno premalo. Po podatkih Eurostata iz leta 2016, v državah Evropske unije je na 100.000 prebivalcev v povprečju 108,7 fizioterapevta, v Nemčiji, denimo, je kar 224 fizioterapevtov na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa le 61,5. S takšnim kadrovskim stanjem fizioterapevti ne morejo več zagotavljati visokih standardov fizioterapevtske obravnave, so potožili na novinarski konferenci. Po podatkih združenja na fizioterapijo čaka najmanj 40.000 bolnikov, čakalna doba pa znaša več kot 140 dni. Fizioterapevti sicer delajo v zdravstvenih domovih ter v bolnišnicah na sekundarni in terciarni ravni, v zdraviliščih, domovih za starejše občane, posebnih socialnih zavodih in kot zasebniki (koncesionarji).

Potrebe po fizioterapevtskih storitvah se iz leta v leto povečujejo, zlasti zaradi staranja prebivalstva. Zato v združenju predlagajo uvedbo patronažne fizioterapije, ko fizioterapevt starejše osebe obiskuje na domu. Tako prakso imajo v številnih drugih državah in je zelo učinkovita, pri nas pa jo predvideva predlog zakona o dolgotrajni oskrbi.

Obenem pa fizioterapevti opozarjajo še na druge težave, s katerimi se soočajo. Navajajo, da  je fizioterapija del zdravstva, vendar nimajo enakih kompetenc kot denimo medicinske sestre. Zavzemajo se za ponovno uvedbo licenc, ki bi jih po določenem času obnavljali. Opažajo namreč, da si naziv fizioterapevt pogosto prisvajajo denimo maserji, kineziologi, zdravilci, kozmetičarke in profesorji športne vzgoje, ki niso ustrezno usposobljeni. Po zakonu pa lahko samostojno opravljajo fizioterapevtsko dejavnost le diplomirani in višji fizioterapevti/fizioterapevtke po opravljenem pripravništvu in strokovnem izpitu. Sporni so tudi neustrezni pogoji dela fizioterapevtov v osnovnem zdravstvu ter nedorečen način plačevanje njihovih storitev (določene zdravstvena zavarovalnica ne želi plačati, zato so jih primorani plačevati pacienti).

V Združenju fizioterapevtov Slovenije  zato od ministrstva za zdravje zahtevajo regulacijo poklica fizioterapevt, podelitev javnega pooblastila za vodenje registra izvajalcev, izvajanje strokovnih nadzorov ter vodenje registra za zasebne izvajalce. Pripravili so tudi predlog (minimalnih) normativov na področju fizioterapije.

 Nasvet fizioterapevta (brez napotnice zdravnika) lahko dobite v Centrih za krepitev zdravja, ki delujejo v vseh zdravstvenih domovih po Sloveniji. Udeležite se lahko skupinskih srečanj ali individualnih posvetovanj z različnih področij, ki vam bodo v pomoč pri spremembi življenjskih navad za boljše zdravje. Lokacije Centrov za krepitev zdravja najdete na:

http://skupajzazdravje.nijz.si/sl/centri-za-krepitev-zdravja/kontakti-centrov-za-krepitev-zdravja


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media