O demenci spregovorimo vsi, še glasneje

19. september 2019

 Bodimo pozorni na morebitne znake demence tako pri sebi kot pri svojih najbližjih, svetujejo strokovnjaki pred svetovnim dnevom alzheimerjeve bolezni, 21. septembrom. Državo pa pozivajo, naj čim prej poskrbi za sistemske ukrepe, ki so potrebni, da bi se lahko učinkovito soočili s to boleznijo.

Zdravstvo in sistem socialnega varstva še nista opremljena za zagotavljanje ravni oskrbe, ki jo potrebujejo osebe z demenco,“ je dejala predsednica združenja za pomoč pri demenci Spominčica - Alzheimer Slovenija Štefanija Lukič Zlobec novinarski konferenci v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije v Ljubljani. Bolezni se po njenih besedah drži stigma, bolnik in njegova družina pa živijo izolirano. Prve znake bolezni je težko prepoznati, vendar moramo biti pozorni nanje, ker sta čim prejšnja diagnoza in z njo zdravljenje zelo pomembna.

V Sloveniji ima po epidemioloških ocenah demenco 33.000 oseb. Še bolj skrb zbujajoče so ocene strokovnjakov, da je od teh diagnosticiran le vsak četrti bolnik. Med prve znake demence sodijo postopna izguba spomina, težave pri govoru oz. iskanje pravih besed ter osebnostne in vedenjske motnje. Intelektualne funkcije upadejo, bolnik pa ni zmožen presoje in organizacije. Ima težave pri vsakodnevnih opravilih ter pri krajevni in časovni orientaciji, izgublja stvari, se zapira vase in izogiba družbi ter neskončno ponavlja ena in ista vprašanja. Več kot 90 odstotkov bolnikov živi doma, je dejala Lukič Zlobčeva. Za ustrezen odnos do bolnika, ki včasih ne more najti poti domov in ne zna povedati niti osnovnih informacij, pa je po njenem opozorilu nujna pomoč celotne soseske. Država bi morala poskrbeti za sistemske ukrepe, tako med drugim čim prej sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi, je pozvala. Poleg tega bi morala po njenih besedah zagotoviti dovolj postelj v domovih za starejše in ustrezne oddelke v domovih. Vlaganja v domove so zdaj premajhna, je izpostavila.

Po uvedbi mehanizmov za zgodnjo diagnostiko je danes vsaj tretjina bolnikov, ki jih začnejo obravnavati, šele v zgodnji fazi bolezni, je povedal Zvezdan Pirtošek z nevrološke klinike v Ljubljani. Slovenija se je po njegovem prepričanju uspešno vključila v evropske projekte in ima tesne stike z najboljšimi centri za obravnavo demence. Vendar pa jih čaka še veliko dela, je spomnil. Tako je denimo treba narediti mrežo t. i. spominskih klinik, na katerih bodo na voljo vse potrebne informacije.

Milica G. Kramberger prav tako z nevrološke klinike pa je sporočila pozitivne rezultate iz dela mednarodne raziskave, v kateri skušajo najti učinkovitejša zdravila in v njej sodelujejo tudi slovenski strokovnjaki. Zaradi pozitivnih rezultatov, ki so prišli šele pred nekaj dnevi, se bo lahko nadaljevala tretja faza raziskave. Če bodo tudi njeni rezultati uspešni, bo zdravilo prišlo v lekarne, je povedala.

Pomembno je, da je zdravljenje prilagojeno bolniku, je opozorila Polona Rus Prelog z Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani. Po njenih besedah se morajo zdravniki nenehno izobraževati, nujno pa je tudi, da primarna in sekundarna raven zdravstva dobro sodelujeta.

Miha Kastelic iz slovenske in evropske delovne skupine oseb z demenco je izrazil zadovoljstvo, da je diagnozo dobil hitro. Tako je lahko zgodaj začel jemati zdravila, ki upočasnijo potek bolezni, je povedal 46-letni diplomirani ekonomist, ki je oče treh mladoletnih otrok.

Na Zdravniški zbornici Slovenije so odprli demenci prijazno točko, ki je že 160. v Sloveniji.

Povzeto po STA


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media