Zdrave navade - zdravo srce
Bolezni srca in ožilja so še vedno eden najpogostejših povzročiteljev smrti na svetu. Svetovni dan srca, ki ga bomo obeležili v nedeljo, z geslom Bodimo junaki srca zato spodbuja k zdravemu načinu življenja, ki zmanjšuje tveganje za nastanek srčno žilnih-bolezni. Za zdravje svojega srca lahko skrbimo sami, se strinjajo tudi strokovnjaki.
V razvitem svetu so bolezni srca in ožilja še vedno med najpogostejšimi boleznimi, vse več pa jih je tudi v razvijajočih državah, je na današnji novinarski konferenci pred dnevom srca izpostavil predsednik Društva za srce Matija Cevc. V zadnjih 50 letih se je z razvojem medicine in preventivnimi ukrepi sicer zmanjšalo število smrti, ne pa tudi stopnja obolevnosti.
Bolezni srca in ožilja so tudi eden od največjih vzrokov smrtih pri ljudeh s sladkorno boleznijo, saj so sladkorni bolniki po besedah Katarine Vukelič iz Zdravstvenega doma Grosuplje dvakrat bolj ogroženi za srčno in možgansko kap. "Zdravljenje sladkorne bolezni danes tako ni usmerjeno zgolj v nižanje ravni sladkorja v krvi, ampak tudi v nižanje krvnega tlaka in holesterola," je pojasnila Vukeličeva in dodala, da s celostnim pristopom zdravljenja preprečujejo zaplete sladkorne bolezni in izboljšujejo kakovost življenja.
Prvi korak za to je po njenih besedah sprememba življenjskega sloga, ki naj po zadnjih priporočilih kardiološkega in diabetološkega združenja vsebuje najmanj 150 minut gibanja na teden, nižanje previsoke telesne teže, zmanjšan vnos kalorij ter mediteranski tip uravnotežen prehrane z olivnim oljem in oreščki.
Med ogrožajočimi dejavniki za nastanek srčno-žilnih bolezni so tudi delovne obremenitve in stres, nezadovoljstvo z družinskimi oziroma partnerskimi odnosi ter nespečnost. "Motnje v spanju povzročijo celo vrsto dodatnih zapletov, med njimi so najbolj pogosti diabetes, debelost in motenje v presnovi maščob. Odrasel človek bi moral spati od sedem do osem ur na noč," je opozoril Cevc.
Gregor Starc s fakultete za šport je izpostavil tudi pomen športne dejavnosti za zdravo življenje in zmanjševanje tveganja za različne bolezni. Ob tem je opozoril, da podporni sistemi telesne dejavnosti v Sloveniji ne delujejo tako dobro, kot bi si želeli, poleg tega pa odrasli večinoma zelo slabo poznajo svoje telesne sposobnosti. Tudi zato so na fakulteti za šport začeli razvijati sistem, s katerim bi podobno kot spremljajo telesno pripravljenost učencev v programu Slofit, merjenje ponudili tudi odraslim.
Društvo za srce ob svetovnem dnevu srca pripravlja številne dogodke, na katerih bodo izobraževali o tveganjih za nastanek bolezni srca, in o tem, kaj lahko naredimo sami, da tveganja zmanjšamo. Osrednja prireditev bo v soboto, 28. septembra, na Prešernovem trgu v Ljubljani, kjer bodo od 10. do 13. ure med drugim na voljo meritve krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi.
