Prostovoljstvo za vključujočo družb
Prostovoljci današnji mednarodni dan prostovoljstva obeležujejo pod geslom Prostovoljstvo za vključujočo družbo. Mednarodni dan je priložnost za vse, da spodbujamo prostovoljstvo, se spomnimo na prispevek prostovoljcev k družbeni blaginji in trajnostnim ciljem na lokalni in mednarodni ravni, poziva Slovenska filantropija.
"Socialna država, ki skrbi za svoje prebivalce, vzpodbuja njihovo prostovoljsko delovanje v dobro skupnosti. Vlaga v promocijo prostovoljstva, podpira možnost kakovostnega vključevanja v prostovoljstvo in prepoznava vrednost prostovoljskega dela," opozarja izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak. Po njenih besedah lahko na ta način vsi prebivalci sodelujejo pri skrbi za skupno dobrobit, so vključeni, ker imajo možnost sodelovati v družbenih procesih, in so bolje opremljeni za življenjske situacije, ko ne gre vse po načrtu.
Svojo družbeno vlogo lahko po njenih besedah živimo na različne načine tudi skozi prostovoljstvo. Podpora in razvijanje prostovoljstva sta zato tudi pot do vključujoče družbe, je izpostavila. "Smo pač družbena bitja in zgolj skrb za samega sebe ni alternativa za srečno in zdravo življenje," je sklenila.
"Preredko se spomnimo, da tkivo različnih generacij, različnih delov družbe temelji na prostovoljstvu. Temelji na tem, da je nekdo pripravljen - ne za plačilo, ampak za lastne notranje zadovoljstvo - pomagati drugemu z nečim, kar zna," je v poslanici poudaril minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo. Šolski sistem mora po njegovih besedah spodbujati prostovoljstvo, saj ohranja vezivo družbe in ga krepi. Najbolj napredne družbe včasih pozabljajo, da je veliko osamljenih ljudi, ki nimajo stikov z drugimi, je izpostavil. Naša družba pa je prav zaradi prostovoljcev v tem pogledu po njegovem mnenju drugačna, ker vedo, da nekateri ljudje včasih potrebujejo samo pogovor. Izrazil je željo, da bi to ostalo med ključnimi solidarnostmi v družbi.
Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča poudarjajo, da so prostovoljci dragocen partner v procesu bolnikove rehabilitacije. Predvsem so dobrodošli z vidika družabništva. Pri prostovoljnem delu gre v odnosu med bolnikom in prostovoljcem za obojestransko rast, učenje, izmenjavo izkušenj in krepitev medgeneracijskega sodelovanja, so zapisali. Povratne informacije bolnikov, ki jih prostovoljci obiskujejo, so po njihovih besedah zelo pozitivne in si želijo več podobnih izkušenj.
Vzemimo si čas za drugega
V programu Zveze društev upokojencev Slovenije Starejši za starejše, ki deluje že 15 let, sodeluje več kot 3.485 prostovoljk in prostovoljcev, ki se jim želijo ob današnjem, njihovem prazniku, zahvaliti. Doslej so opravili nekaj manj kot 900.000 ur prostovoljnega dela, odprli 110.000 vrat in stisnili roko pomoči potrebnim, mnoge od njih pa tudi objeli.
Prostovoljci programa Starejši za starejše so posebni ljudje, ki jim ni žal za čas, znanje in dobroto, ki jo poklanjajo tistim, ki potrebujejo pomoč in razumevanje, zato si zaslužijo vse priznanje in spoštovanje, so zapisali v sporočilu za javnost, v katerem pozivajo: »Bodite z nekom, ki ima čas za vas, ki si čas za vas vzame, čeprav ga nima.«
Zgovorna je zgodba prostovoljke: »Sem prostovoljka. Stara gospa, ki obiskuje druge stare ljudi. Saj ne da ne bi imela drugega dela. Ravno nasprotno. Sem upokojenka in nikoli nimam časa. Kljub temu pa so obiski in pomoč starejšim vedno na mojem urniku. Takšna sem. To mi je v veselje, včasih tudi v žalost. V žalost posebej takrat, ko imam občutek, da ne morem narediti ničesar, da bi starejšemu olajšala trpljenje. Z razumom pa vem, da se vedno da narediti kaj. Zaradi tega s seboj nosim svoj CEKAR in grem.
Vsak starejši, ki sem ga obiskala, ga obiskujem ali ga bom obiskala ima svojo zgodbo, svojo pot. Nekatere so lepe, vesele, nežne in ganljive, spet druge žalostne, težke, pretresljive in polne trpljenja. Vsaka od njih napolni moj CEKAR tako ali drugače. Od vsakega pridem bogatejša. Starejši so za obiske in pomoč hvaležni in glede na njihov odziv tudi oni vedno bolj bogati. Vsi skupaj skoraj ne vemo več, kam bi z vsem tem bogastvom. Še dobro, da ni tiste vrste, ki se spravlja v sefe, delnice, zlate palice in davčne oaze.«
Lani je 244.304 prostovoljcev opravilo skoraj deset milijonov prostovoljskega dela. Slovenska filantropija 12. Slovenski kongres prostovoljstva, ki se odvija danes v Ljubljani, namenja merjenju učinkov prostovoljskega dela. Opažajo namreč, da je prostovoljstvo zelo zaželeno in prepoznano, ko rešuje različne krize, potem pa je njegov prispevek hitro pozabljen. Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca pa bo podelil plakete državnega sveta za leto 2019 najzaslužnejšim prostovoljkam in prostovoljcem.
