Beseda leta 2019 je podnebje
V akciji, ki je potekala v organizaciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra (ZRC) Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Sazu), so za besedo leta 2019 razglasili podnebje. V ožji izbor so se uvrstile še besede šarcizem (na drugem mestu), brezogljični (na tretjem mestu) ter milenijec, nebralec, novinec, prisilka, skiro, šarcizem, trgovinska vojna in volk.
Strokovna komisija, ki so jo sestavljali predstavniki ZRC Sazu, portala MMC RTV Slovenija in Dela, je deset besed izbrala med skoraj 300 predlogi, ki so jih v spletnem glasovanju prejeli od začetka leta 2019 do 20. decembra lanskega leta.
Direktor ZRC Sazu Oto Luthar izbiranje besede leta razume kot izraz potrebe po refleksiji družbenega trenutka. Besede, ki so se uvrstile v ožji izbor, so označile čas, ki ga živimo, je poudaril. Hkrati je izrazil upanje, da bodo s tovrstno refleksijo nadaljevali.
Po besedah predstojnika Inštituta za slovenski jezik Kozme Ahačiča odločitve jezikoslovcev vedno temeljijo na podatkih, ne pa na "osebnih kapricah". "Tudi če se je slednje dogajalo, se nikoli ni zares obneslo," je poudaril. Akcija za izbiro besede leta po njegovih besedah najlepše kaže, kako vsakdanje življenje in delo vplivata na besede. "Z novimi izdelki in novim načinom življenja dobivamo nove besede ali pa stare dobivajo povsem nov pomen," je spomnil.
Beseda leta pove, česa smo se najbolj zavedali v posameznem letu, pa je poudarila raziskovalka s tega inštituta Simona Klemenčič. Če bi besedo leta denimo izbirali leta 1555, bi zmagala beseda knjiga, leta 1846 bi zmagala besedna zveza železna cesta, leta 1898 pa beseda avtomobil, je ilustrirala. Večina od besed iz tokratnega ožjega izbora je po njenih besedah v osnovi zelo starih, ki jim lahko sledimo do praslovanščine in celo do indoevropskega prajezika. Novejši sta le besedi skiro in milenijec, je izpostavila.
Kretnja leta 2019, ki so jo izbirali pod okriljem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, pa je ustava. V lanskem letu so si namreč zelo prizadevali za vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo. V ožji izbor so se uvrstile še besede himna, komunikacijski dodatek, osebna asistenca in slovnica.
