Rak pri moških prvi vzrok smrti, pri ženskah drugi
V Sloveniji je rak pri ženskah drugi, pri moških pa v zadnjih letih že prvi vzrok smrti, so ob današnjem svetovnem dnevu boja proti raku opozorili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in onkološkem inštitutu. Po podatkih registra raka je v letu 2016 na novo z rakom zbolelo 15.072 ljudi, kar pomeni, da so vsakih 35 minut postavili novo diagnozo raka.
Po podatkih Mednarodne zveze za boj proti raku za rakom vsako leto zboli okoli 13 milijonov ljudi. Število bolnikov z rakom pa se iz leta v leto veča predvsem zaradi hitrega staranja prebivalstva. V EU vsako leto zaradi raka umre 1,3 milijona ljudi, 3,5 milijona pa jih je diagnosticiranih za to boleznijo. Evropska komisija bo zato danes začela posvetovanje o evropskem načrtu za boj proti raku. Kot so sporočili s komisije, bo dogodek priložnost, da se izkaže zavezanost EU na področju boja proti raku ter da se pri tem srečajo najrazličnejše strani, od političnih voditeljev do delavcev v zdravstvu in nevladnih organizacij.
Od 30 do 50 odstotkov vseh primerov raka je mogoče preprečiti s preventivnimi presejalnimi programi, z zgodnjim odkrivanjem bolezni in zdravim življenjskim slogom. Kar 95 odstotkov primerov raka je posledica vplivanja in kombinacije različnih dejavnikov, med njimi dednih predispozicij, dejavnikov okolja in življenjskega sloga, le manjši delež pa je mogoče pripisati genetskim mutacijam, so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Del rakavih obolenj bi lahko preprečili z zdravim prehranjevanjem, redno telesno aktivnostjo, vzdrževanjem primerne telesne teže ter udeležbo v presejalnih programih.
Tudi v zbornici zdravstvene in babiške nege ob današnjem dnevu opozarjajo, da ljudje ne poznajo dovolj dejavnikov tveganja in ne obvladajo informacij o preprečevanju raka. Medicinske sestre imajo pri izobraževanju in promociji zdravega življenjskega sloga po njihovih navedbah pomembno vlogo, saj lahko dosežejo vse dele prebivalstva. "Pogosto se bolniki, ko izvejo za diagnozo, počutijo, da so izgubili nadzor nad svojim zdravjem in življenjem. Zdi se, da so v tem obdobju pogovori in svetovanje o zdravem načinu življenja, kot so prenehanje kajenja, zdravo prehranjevanje in pomen telesne dejavnosti, povsem odveč, a vendar močno vplivajo na izboljšanje z zdravjem povezane kakovosti življenja," so pri zbornici povzeli besede Ane Istenič iz sekcije medicinskih sester v onkologiji.
Slovenska stroka pomembno prispeva k raziskavam na področju raka, tako v slovenskem kot mednarodnem prostoru, in k vključevanju slovenskih bolnikov z rakom v najnovejše klinične študije. Slovenski bolniki se trenutno vključujejo kar v 22 kliničnih študij, ki so namenjene analizi, oceni, preizkušanju in uvajanju novih načinov zdravljenja raka, so navedli na onkološkem inštitutu.
