Svetovni dan potrošnikov v središče postavlja trajnost
Svetovni dan pravic potrošnikov (15. marec) v središče postavlja trajnostnega potrošnika. Na statističnem uradu so zbrali nekaj podatkov o porabi gospodinjstev in vplivih potrošništva na okolje. Ugotavljajo, da gospodinjstva z najnižjimi dohodki največji del izdatkov namenijo za hrano in stanovanje. Pri najpremožnejših gospodinjstvih pa gre največji delež transportu in komunikacijam, najmanj pa za hrano.
Slovenska gospodinjstva so v letu 2018 porabila za življenjske potrebščine povprečno 19.560 evrov. Mesečni izdatki so znašali povprečno 1630 evrov, od tega je bila polovica namenjena za transport, hrano, brezalkoholne pijače in stanovanje. Medtem ko je bil v letu 1988 največji del sredstev namenjen za nakup hrane, pijač in tobaka (skoraj 40 odstotkov), je v letu 2018 največji delež šel za transport in komunikacije (okoli četrtino). V zadnjih 30 letih de je najbolj zmanjšal delež sredstev, porabljen za hrano, pijače in tobak, najbolj povečal pa se je delež izdatkov za transport in komunikacije ter rekreacijo, kulturo in zdravstvo.
Tudi potrošne navade se spreminjajo, so izpostavili na statističnem uradu. V 1988 je imelo tako denimo le osem odstotkov gospodinjstev pomivalni stroj, leta 2018 je bilo takih 62 odstotkov. Leta 1988 je imelo 64 odstotkov gospodinjstev barvni televizor, leta 2010 98 odstotkov, leta 2018 pa 96 odstotkov. Mobilni telefon je imelo leta 2000 le 22 odstotkov gospodinjstev, leta 2018 pa 96 odstotkov. Količine izpuščenih emisij ogljikovega dioksida iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti so se v Sloveniji od 2008 do 2014 zmanjševale. Od 2014 spet naraščajo- Prav tako se povečuje količina komunalnih odpadkov na prebivalca spet povečuje. Prebivalec Slovenije je leta 2018 v povprečju pridelal 495 kilogramov komunalnih odpadkov.
Spremenimo vzorce!
Potrošniki v vsakdanjem življenju že čutimo posledice podnebnih sprememb in večjega tveganja za zdravje zaradi povečanih ravni izpušnih plinov v ozračju, pa opozarjajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Zaradi naraščanja cen hrane, energije in transporta se povečujejo življenjski stroški, preskrba s hrano je že ogrožena v nekaterih delih sveta. Tudi če pustimo ob strani posledice vse bolj udobnega življenjskega sloga, je jasno, da tako ne bo šlo več dolgo naprej, zato je koristno, da čim prej spremenimo vzorce proizvodnje in potrošnje ter s tem zagotovimo, da bo prehod v trajnostno prihodnost postopen in neboleč. Na leto porabimo 3,9 milijarde ton hrane, od tega je ena tretjina zavržena, neuporabljena.
ZPS zato svetuje, da se držimo načel, ki jih priporoča tudi Evropska potrošniška organizacija:
1. Kupujmo manj
Kupujmo le tisto, kar potrebujemo in ko potrebujemo. Povprečen Slovenec samo doma zavrže okoli 13 kilogramov užitne hrane na leto. Le z nekaj ukrepi lahko veliko spremenimo: (1) načrtujmo obroke, (2) v trgovino se podajamo le z nakupovalnim listkom, (3) kupujmo sproti in le toliko, kot bomo pojedli, (4) ostanke obrokov shranimo in porabimo naslednji dan (5) živila zamrznimo, (6) pri nakupu pazimo na rok uporabe in (7) pri nakupu dajmo prednost kakovosti, ne količini.
2. Stran z odvečno embalažo
In to že v trgovini. Kaznujmo proizvajalce in trgovce s potratno embalažo – ne izbirajmo njihovih izdelkov! Raziskave kažejo, da potrošniki cenimo embalažo, ki jo je mogoče reciklirati ali večkrat uporabiti.
3. V trgovino z lastno embalažo
Povsod, kjer so začeli zaračunavati za plastične vrečke, se je njihova poraba krepko zmanjšala. Prenesimo to izkušnjo še drugam, uporabimo lastne vrečke za sadje in zelenjavo, ko kupujemo v trgovskih centrih. Na tržnici zahtevajmo, da v isto vrečko branjevke pospravijo različno zelenjavo. In, seveda: kavo kupujmo na avtomatih, ki omogočajo, da jo natočimo v svoj lonček.
4. Potujmo trajnostno
Dober javni prevoz je pravica, ki je v Sloveniji močno zapostavljena. A v mestih se lahko premikamo tudi s kolesom ali peš, marsikje si lahko kolo preprosto sposodimo, tudi souporaba vozil (car sharing) je v mestih boljša alternativa. Že zdaj lahko prihranimo, če vse omenjeno kombiniramo z javnim prevozom. Morda ne vsi, morda ne povsod in morda ne vsak dan, a z vsakim trajnostno opravljenim kilometrom smo bliže zeleni prihodnosti.
5. Ne zavrzimo, ampak menjajmo, podarimo
Prvo pravilo je sicer, da kupujmo manj, a zaradi tega se ni treba odpovedati novim izdelkom, le za stare je treba pravilno poskrbeti. Recikliranje in odlaganje v zbirnih centrih naj bo izhod v sili, vmes so še druge možnosti. Staro obleko lahko osvežimo, jo podarimo ali oblačila izmenjamo z drugimi. Kar je za nas staro, je za drugega novo. Stroj prodajmo na oglasniku ali odpeljimo v center za ponovno rabo, zagotovo mu bodo našli novo namembnost. Enako je z igračami, s šolskimi potrebščinami, pohištvom … Prodajmo, zamenjajmo, podarimo.
6. Odlagajmo odgovorno
Z vsemi zgornjimi ukrepi se bo količina odpadkov precej zmanjšala, a pomembno je tudi, da svoj dom organiziramo tako, da bodo tisti odpadki, ki se jim ne moremo izogniti, prišli tja, kamor spadajo. V zbirnih centrih bodo ustrezno poskrbeli tudi za nevarne odpadke, sami pa bomo hitro ugotovili, ali jih morda ni preveč in bo treba kakšno prakso spremeniti.
7. Živimo varčno
Porabo vode in energije lahko zmanjšamo že z drobnimi ukrepi, pri čemer naše udobje ne bo prav nič trpelo. »Luč naj gori samo tam, kjer si ti«, nam bodo povedali otroci iz kakšnega vrtca, kjer ekologiji namenjajo več pozornosti. Poskrbimo, da voda ne teče, ko je ne potrebujemo. Znižajmo temperaturo na termostatu za pol stopinje, še bolje, za celo stopinjo.
8. Izobražujmo se
Žal ni vse bio, kar je zeleno, certifikat še ne pomeni nujno, da so v izdelku samo naravne sestavine. Obstaja zeleno zavajanje ali pa izpostavljanje zgolj enega vidika. Pred nakupom preverimo seznam sestavin, povprašajmo prodajalca in preverimo morebitne neodvisne teste. Že prav, da smo trajnostni, a neučinkovit izdelek pač ni trajnosten, čeprav je izdelan iz povsem naravnih sestavin.
9. Podprimo okolju prijazne naložbe
Za kaj si bomo izposodili denar in kam ga bomo vlagali? Usmerimo se v zelene naložbe in podprimo projekte, ki so trajnostno naravnani ter prinašajo boljšo prihodnost za vse. Da bi lahko sprejemali ustrezne finančne odločitve, moramo skrbeti za svojo finančno pismenost, jo nadgrajevati ter znanje prenašati na mlajše generacije.
