Kako obvladati občutke zaskrbljenosti?
Običajno nas je strah neznanega ali nečesa, česar ne moremo nadzorovati. Zato je v nepredvidljivih situacijah, kot je preteča okužba s koronavirusom, povsem normalno, da se počutimo žalostne, pod stresom, zmedene, prestrašene ali jezne. Nacionalni inštituta za javno zdravje (Nijz) je pripravil nekaj nasvetov, kako obvladujemo občutke zaskrbljenosti in stresa.
Situacija, ki smo ji izpostavljeni, je velik izziv, zato je še posebej pomembno, da delujemo preventivno, poudarjajo strokovnjaki Nijz. Vsi skupaj in vsak posameznik mora delovati odgovorno in preventivno za skupno dobro.
Kaj lahko pomaga?
*Imejmo v mislih, da gre za obdobje, ki je trenutno težko, a bo minilo.
*Poskušajmo ostati mirni.
*Pomaga nam lahko pogovor z ljudmi, ki jim zaupamo. Pogovarjajmo se z družino in prijatelji. Če pogovor v živo ni mogoč, lahko uporabimo različne novodobne tehnologije.
*Ohranjajmo socialne stike, kolikor je v trenutnih okoliščinah možno oziroma varno. Socialne stike lahko vzdržujemo tudi preko novih tehnologij. Izogibajmo se tesnim stikom, predvsem pa druženju v večjih skupinah.
*Ohranjajmo zdrav življenjski slog – zdravo se prehranjujmo, dovolj spimo, bodimo fizično aktivni (npr. sprehod, vadba doma,…)
*Za sprostitev ne posegajmo po cigaretah, alkoholu in drugih drogah. Ukvarjajmo se z aktivnostmi, ob katerih se počutimo dobro.
*Če občutimo, da smo zaradi nastale situacije čustveno preobremenjeni, se lahko obrnemo na spodaj navedene kontakte (najprej uporabimo vire pomoči po telefonu). Če nimamo znakov bolezni ne hodimo v zdravstvene ustanove.
*Osredotočimo se na to, kar lahko nadziramo (osnovni higienski ukrepi, dnevna rutina).
*Pridobimo čim več informacij, ki nam bodo pomagale oceniti tveganje in sprejeti preventivne ukrepe. Informacije pridobivajmo iz zanesljivih virov (npr. ministrstva, NIJZ in mediji, ki te informacije povzemajo). Informacije lahko dobite tudi na brezplačni telefonski številki 080 1404.
*Zmanjšajmo izpostavljenost medijskim vsebinam, ki nas še dodatno vznemirjajo.
*Za soočanje s trenutno situacijo uporabljajmo tiste veščine, s pomočjo katerih smo se že v preteklosti uspešno soočali z neprijetnimi življenjskimi situacijami in ki nam pomagajo obvladovati čustva.
*Potrudimo se, da nastala situacija ne bo ogrozila načel solidarnosti in človečnosti. Pomislimo tudi na druge, predvsem na ranljive skupine prebivalstva (npr. socialno ogroženi, ljudje s kroničnimi obolenji, starejši) in kako jim lahko pomagamo na način, da ne ogrozimo svojega zdravja.
*Bodimo strpni in sprejemajoči drug do drugega. Samo s skupnimi močmi bomo dosegli, da se bo življenje čimprej spet vrnilo v normalne tirnice.
*Ko je stiska zelo huda, lahko pokličete na katerega od telefonov za pomoč v stiski:
Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.
Tudi na nekaterih internetnih portalih najdete podporo ob duševni stiski:
Med.Over.Net – spletni portal na temo zdravja, duševnega zdravja in drugih področjih www.med.over.net.
NeBojSe – spletni portal Društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami DAM www.nebojse.si
#tosemjaz – spletni portal namenjen otrokom in mladostnikom www.tosemjaz.net.
Mi pa predlagamo, da črne misli odženete s sprehodom po naravi (seveda v omejeni družbi), naužijte se pogleda na pomladne cvetice, kot so trobentice. Mimogrede, pater Simon Ašič je priporočal, da dodajamo sveže cvetove trobentic solati, čaj iz cvetov trobentice pomaga proti nespečnosti, če jim dodamo še nekaj sivke in hmeljevih storžkov, šentjanževke in mletih baldrijanovih korenin. Če pa cvetovom trobentic dodamo mlade brezove liste in mlade koprive pa s takim čajem čistimo dihala ...
Pogovarjajte se z otroki
Otroci se zgledujejo po obnašanju odraslih in v njihovem obnašanju iščejo tudi pomiritev, zato naj odrasli, če se le da, ostanejo mirni, z otrokom pa se o nastali situaciji pogovarjajo. Pomanjkanje in prikrivanje informacij, prav tako tudi nepreverjene informacije ali informacije iz nestrokovnih virov, lahko povečajo stisko ali strah.
*Informacije v zvezi z virusom se hitro spreminjajo, zato preverite, da boste tudi sami imeli veljavne informacije. Vse informacije v zvezi s koronavirusom in nastalo situacijo, pridobivajte iz zanesljivih virov. Ne bojte se otroku povedati, če česa ne veste oziroma nimate odgovorov na vsa njegova vprašanja.
*Pomembno je, da ste otroku na voljo, ter mu omogočite in dovolite, da spregovori o svojih čustvih. Povejte mu, da ga imate radi in ste mu na voljo za pogovor in igro.
*Prilagodite informacije starosti otroka. Mlajši otroci bodo običajno imeli konkretna vprašanja (Kaj je to koronavirus? Ali bo kdo zbolel? Kako lahko preprečijo bolezen?), starejši otroci bodo lahko imeli bolj kompleksna vprašanja (Kaj to pomeni za mojo družino? Ali lahko kdo umre? Kaj to pomeni za ves svet? Se lahko zgodi, da bodo zaprli trgovine in bo zmanjkalo hrane?).
*Otrokom ne posredujte preveč informacij naenkrat, odgovarjajte na tisto, kar jih zanima in kar vas sprašujejo. Pogovor služi cilju, da otroka pomirite in z jasnimi informacijami zmanjšate možnost zastrašujočih predstav oziroma misli o bolezni.
*V svojih odgovorih bodite mirni, iskreni in jasni. Otroku sporočite, da gre za obdobje, ki bo minilo.
*Otroku dajte občutek varnosti in kontrole. Sporočite mu, da zdravstvene in druge strokovne službe delajo vse kar je v njihovi moči, da zaščitijo in ohranijo njihovo zdravje. Informirajte ga o tem, kaj lahko sam naredi za to, da prepreči širjenje bolezni in okužbe. Naučite ga, kako si varno umiva roke.
*V pogovoru se izogibajte napovedovanju črnih scenarijev. V skladu z otrokovimi vprašanji, naslovite realne možnosti (npr. lahko se zgodi, da kdo od bližnjih zboli in bo potreboval zdravniško pomoč).
*Pomembno je, da v času, ki ga preživljamo z otroci, pogovor o koronavirusu omejimo in se osredotočimo tudi na druge vidike našega življenja, predvsem tiste, ki jih lahko nadziramo in so pozitivni.
*Rutina zmanjšuje negotovost, zato, kolikor se da, ohranite vsakodnevni ritem in rutino (otroku omogočite igro, sprostitev, počitek …).
*Otrokom smo odrasli vzgled. Že s svojo mirnostjo, samozaupanjem ter zagotavljanjem občutka varnosti lahko prispevamo k zdravju in dobremu počutju otrok.
