Klopi  so že tu, zato previdnost ni odveč

9. april 2020

 Infektolog Franc Strle opozarja, da so se letos že pojavile okužbe, ki jih prinašajo klopi. Zaradi omejenega delovanja zdravstvenih ustanov, ki so trenutno usmerjene v zajezitev novega koronavirusa, je zato še posebej pomembno, da se v naravo, še posebej v gozd, odpravimo v primernih oblačilih in da se ob prihodu domov temeljito pregledamo. Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Takoj ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni.

 Zaradi ukrepov za zajezitev koronavirusa je onemogočeno cepljenje, zato je treba biti še bolj pazljiv. Pred klopi se tako lahko zaščitimo s primernimi oblačili, kot je srajca z dolgimi rokavi in hlače z dolgimi hlačnicami, ki so zatlačene v obuvalo. Uporabimo tudi repelent. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. "Oblačila naj bodo svetle barve, saj na njih klopa lažje opazimo," svetuje infektolog. Ob prihodu iz gozda se je treba tudi pregledati in morebitne prisesane klope odstraniti. Ob dovolj zgodni odstranitvi se zmanjša možnost za bolezni, kot sta klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Glede na pogostost klopnega meningoencefalitisa se Slovenija uvršča v sam vrh evropskih držav. Največ klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega menigoencefalitisa, je na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji. 

Klopni meningoencefalitis je resno virusno vnetje osrednjega živčevja. Prva faza bolezni se prične približno teden do 14 dni po vbodu s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju pojavi druga faza bolezni z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, lahko se pojavi celo nezavest in smrt. Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Bolezen v veliki večini primerov zahteva hospitalizacijo in lahko močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju.

Z virusom klopnega meningoencefalitisa se lahko okužijo tudi domače živali, na primer koze, ovce in krave. Te živali sicer niso naravni gostitelji virusa, lahko pa okužena žival izloča virus v svojem mleku. Tako se lahko z zaužitjem nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov okužijo tudi ljudje. 

Cepiva proti lymski boreliozi ni, zdravimo jo z antibiotiki. Zdravljenje je zelo uspešno in enostavno zgodaj v poteku bolezni, nekoliko bolj zapleteno pa pri zastaranih oblikah bolezni, ki so sicer redke. Bolezen se običajno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni do enega meseca po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kožne spremembe običajno izginejo po nekaj tednih. Kasneje, celo več let po okužbi se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca.

Infektolog Strle priporoča cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu takj, ko bo to mogče,  vsem osebam od enega leta starosti naprej na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje in pri izbranih zdravnikih.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media