Več pozornosti nameniti razvoju geriatrije

4. maj 2020

 Trenutno stanje dolgotrajne zdravstvene oskrbe starejše generacije v slovenski družbi bi morda lahko bilo posledica zapostavljenosti geriatrične medicine, so izpostavili sodelujoči na spletni okrogli mizi Slovenske medicinske akademije.

Čas je, da se odločimo, kakšen nivo zdravstva želimo imeti v Sloveniji in temu prilagoditi višino finančnih sredstev, so poudarili na razpravi. Stroka si je pri tem enotna, da je geriatrija nujno potrebna veja medicine, ki jo moramo vpeljati med osnovne zdravstvene storitve, za nudenje kvalitetne zdravstvene oskrbe starostnikov. Predmet iz geriatrije bi morali vpeljati tako v dodiplomski kot v podiplomski študijski program. Prav tako bi morali v študijske programe dodati geriatrične vsebine, v okviru podiplomskega študija pa bi morali razviti različne oblike izobraževanj, tečajev, pridobivanja dodatnih znanj in seveda v kurikulum dodati specializacijo s področja geriatrije. Za bolj kvalitetno zdravstveno oskrbo starejših oseb in večje uspehe preživetja so potrebni geriatrični oddelki in oddelki z geriatrično oskrbo.

Geriatrična medicina naslavlja telesna, duševna, funkcionalna in socialna stanja pri obravnavi akutno in kronično bolnega starega človeka, njegovi rehabilitaciji v preventivni dejavnosti in oskrbi ob koncu življenja, je pojasnil vodja ljubljanskega centra za geriatrično medicino Gregor Veninšek. Geriatri so zdravniki internisti s poglobljenim znanjem o procesih staranja in so posebej vešči diagnostičnih, terapevtskih, preventivnih in rehabilitacijskih ukrepov pri starejših. Pomagajo iskati pravo pot za posameznika skozi zdravstveni sistem, pomoč bolnikom in svojcem pri razumevanju ciljev obravnave in sprejemanju odločitev.

Tudi v EU ne obstaja uniformna rešitev o vprašanjih starajočega se prebivalstva, je dejal predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina. Epidemija novega koronavirusa je po njegovih besedah pokazala tudi na številne težave oskrbe starejših. Domovi za starejše so v konceptu socialne ustanove in ne zdravstvene, in se niso bile pripravljene ustrezno odzvati. Spomnil je na opozorila zdravstvenih organizacij, da so bolnišnice premajhne in podhranjene, kar trenutne razmere samo potrjujejo.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media