Virus, ki ne mara knjig  

6. maj 2020

 Založniška in knjigotržna panoga nujno potrebuje trajne sistemske rešitve, saj je kronično podhranjena, so ministra za kulturo v skupnem javnem pismu opozorili nekateri slovenski založniki in knjigotržci. Tudi knjižničarji - še bolj pa bralci - že komaj čakajo, da (si) bodo nemoteno izposojali knjige. Vse več pa je tistih, ki berejo e-knjige na bralnikih računalnikih ali pametnih telefonih.

V zadnjem desetletju se je je promet s knjigami prepolovil, najhujše obdobje pa je od srede marca, z začetkom »koronakrize«, do začetka maja, so predstavnki slovenskh založb navedli v pismu. Samo v tem času je panoga založništva in knjigotrštva utrpela za 5,7 milijona evrov zmanjšanja prihodkov, saj je promet knjigotrštva upadel za 100 odstotkov (zaprte vse knjigarne), promet založništva pa za 70–80 odstotkov. Za svoj obstanek pa so odvisni od različnih distribucijskih poti, predvsem pa od knjigarn, papirnic, knjižnic, šol in drugih vzgojno-izobraževalnih ustanov ter fizičnih prodajnih mest. Spletna prodaja predstavlja v strukturi prihodkov slovenskih založb največ dva odstotka.

Res založniška in knjigotržna panoga vrednostno predstavlja le slabi dve tisočinki slovenskega BDP, simbolno pa mnogo mnogo več, saj je »konstitutivna dejavnost naše družbe, na presečišču gospodarstva, kulture in sociale, ključna za obstoj naroda, za ohranitev slovenskega jezika, za razcvet naše znanosti in kulture ter za razvoj intelektualnih sposobnosti naših ljudi«, so zaključili pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju  in ga pozvali, da skupaj najdejo rešitev za izhod iz trenutne krize.

Tudi knjižničarji so nejevoljni, saj je zaradi prilagajanja dela ukrepom za zaščito pred okužbo zaradi koronavirusa njihovo delo še močno okrnjen. Veliko splošnih knjižnic je še zaprtih (do predvidoma prihodnjega tedna), nekatere sprejemajo le knjige, ki jih bralci vračajo, ne morejo pa si izposoditi novih. Bralci jih zelo pogrešajo, še posebej tisti, ki v knjižnice hodijo prebirat dnevne časopise in revije in brskati po internetu.

 Spletna knjižnica z rekordno izposojo

 V spletni knjižnici Biblos pa so izredno zadovoljni, saj so si v času  karantene bralci izposodili 90.000 e-knjig, kar je le osem tisoč manj kot so si jih izposodili v celotnem lanskem letu. Imajo že  25.000 uporabnikov in blizu 1500 izposoj na dan in to ne le slovenskih bralcev, pač pa  uporabniki prihajajo kar iz 72 različnih držav, še iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Velike Britanije, Belgije, Nemčije, Švice, ZDA in Luksemburga.

V e-knjižnici Biblos je na voljo že več kot 4000 knjižnih naslovov, vanjo pa je vključenih 61 knjižnic, so zapisali pri založbi Beletrina. Ugotavljajo, da so bralci spoznali nekatere prednosti e-knjig pred fizičnimi: knjige so jim dostopne 24 ur na dan 7 dni v tednu, bralnike in druge naprave za branje je mogočeč učinkovito razkužiti, knjigo si bralec lahko izposodi od doma, zamudnine pa ne obstajajo, saj se e-knjiga po dveh tednih sama vrne na digitalno polico. Elektronske knjige lažje berejo osebe z različnimi oviranostmi, denimo gibalno ovirani, ki gredo težje sami v oddaljene knjižnice, slabovidni bralci pa si lahko povečajo črke in prilagodijo osvetlitev.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media